Čeprav je pred leti Zakon o cestah že precej omejil možnosti podjetjem, kam lahko postavijo oglasni pano, pa ta pravila odpovedo na občinskih cestah, prav tako se občine vsaka po svoje borijo proti divjemu oglaševanju, ko podjetni lastniki parcel na svoj kos zemlje v bližini cest dovolijo nameščati takšne in drugačne oglase na takšnih in drugačnih nosilcih in panojih. Prav pridejo celo kozolci, sicer eden zaščitnih kulturno-etnoloških simbolov Slovenije.  

Stvar je šla že tako daleč, da nekateri ob robu cest tudi po več mesecev puščajo vozila brez tablic, oblepljena z oglasom za neko dejavnost. Vozilo je lahko tudi že povsem zarjavela in odslužena kripa, da se le vidijo kontaktni podatki v oglasu za novo pričesko ali poceni obnovo avtomobilske turbine. 

Vso to oglaševanje pa ne kazi le kulturne krajine temveč lahko tudi vpliva na prometno varnost. Študija "Driven to distraction" iz leta 2007 univerze Brunel opozarja, da je distrakcija zaradi zunanjih objektov po precej zadržani oceni kriva za 10 odstotkov vseh nesreč, ista študija pa navaja, da ima oglaševanje ob cestah velik vpliv na voznika v smislu povečnega miselnega napora, fiksiranja oči izven ceste in premik pozornosti stran od cestne infrastrukture vključno s prometnih znakov.

Študija je ločeno obravnavala vpliv oglasov v ruralnem okolju, na glavnih cestah in na avtocestah. V primeru ruralnega okolja je tako povprečni voznik imel oči obrnjene stran z vozišča za še enkrat dlje časa, ko se je vozil po cesti, na kateri so bili oglasi.

Druga študija iz leta 2013 glede odvračanja pozornosti med vožnjo opazovanje objektov izven ceste postavlja na peto mesto glede dejavnikov tveganja za nesrečo.

"Kot resorno ministrstvo za področje varnosti cestnega prometa nas motijo številni oglasni poanoji v bližini javnih cest, ker po neni strani odvračajo pozornost voznikov, kar negativno vpliva na prometno varnost, po drugi strani pa kazijo naravni prostor," se problematike zavedajo na Ministrstvu za infrastrukturo. "Dejstvo je, da tovrstnih oglasnih površin ni mogoče in tudi v bodoče ne bo mogoče v celoti prepovedati, želimo pa z restriktivnimi ukrepi v kar največji možni meri omejiti postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje."

Pred petimi leti je sicer novi zakon o cestah uredil področje oglaševanje, a prepoved oglaševanja v ožjem pasu razen v primeru tehtnih izjem velja le za državne ceste, medtem ko se občinskih cest omejitve ne zadevajo in so občine same dolžne ustrezno regulirati področje. "Želimo, da bi tudi občine na občinskih cestah sledile praksi, ki jo želi vzpostaviti država na področju oglaševanja ob državnih cestah," pravijo na ministrstvu in obljubljajo, da bodo ob naslednji časovno še nedoločeni spremembi zakona o cestah zagotovo ponovno analizirali področje oglaševanja in ga po potrebi dopolnili. 

Pozdrav v eno največjih mest z zidarskega odra

In kako se zadeve lotevajo v občinah? Kakor v kateri. Primer Kranja pa kaže, kakšna skropucala lahko ustvari želja po čim cenejšem oglaševanju na eni in manko kakršnihkoli zadržkov oglaševalcev glede celostne ureditve oglasnih površin.

Vsakega obiskovalca četrtega največjega slovenskega mesta namreč na formalno predpisani razdalji stran od državne vzhodne vpadnice pozdravi pester nabor oglaševalskih "rešitev". Lokalni kmetje so posodili svojo zemljo, tako da na njej sedaj bivajo železne konstrukcije najrazličnejših mer, v nekaterih primerih sestavljene skupaj kar iz cevi za zidarske odre, nekateri "panoji" so žalostno skrivinčeni zaradi preteklih vremenskih neprilik.

Foto: Žurnal24 Reklamni panoji Le malce dlje stoji kompleks kozolcev, ki bi moral biti mestu v ponos, a jih polovica žalostno propada, druga polovica pa je usposobljena le v toliko, da lahko nosijo težo oglasnih panojev. 

Na Mestni občini Kranj se izgovarjajo, da veljavni odlok o oglaševanju ne vsebuje določil, da bi bila občina pristojna za izdajo soglasij k postavitvi oglasnih objektov na zasebnih zemljiščih, a hkrati ugotavljajo, da veljavni prostorski načrt oglaševanja na kmetisjkih zemljiščih ne dopušča. Kot napovedujejo, bodo pripravili nov odlok o oglaševanju, ki bo uredil tudi možnost nadzora.

Vsaka občina ima sicer poseben interes glede širitve površin, ki so namenjeni zunanjemu oglaševanju. Zgolj v Kranju so v zadnjih treh letih prihodke s področja dovoljenj za oglase povečali za 20 odstotkov na več kot 200.000 evrov letno.

andrej.leban@zurnal24.si