Evropska unija od oktobra preiskuje, ali kitajske proizvajalce država pretirano subvencionira pri proizvodnji svojih vozil na Kitajskem in s tem pridobivajo prednost v konkurenci z evropskimi proizvajalci originalne opreme na trgu EU. Preiskava naj bi trajala do letošnje jeseni – vendar je EU že sprožila prve ukrepe: s četrtkom je treba beležiti vsa električna vozila, uvožena iz Kitajske.

To je mogoče razlagati kot pripravljalni korak k uvedbi kazenskih tarif. V  dokumentu, objavljenem ta teden, Evropska komisija prvič trdi, da obstajajo dokazi o državnih subvencijah za kitajske električne avtomobile. Dokument je podpisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen (CDU).

Dokument tudi navaja, da je treba takoj začeti označevati vozila, uvožena iz Kitajske; tudi pred koncem preiskave jeseni letos. Možno izhodišče za uvozne carine bi lahko bil začetek tretjega četrtletja. Uvoz kitajskih električnih vozil v Evropsko unijo se je v primerjavi z letoma 2022 in 2023 povečal za 14 odstotkov. Največji uvoznik je kitajski avtomobilski velikan BYD.

Foto: Epa BYD

Sogovornik: Odločitev ne bo rešila rasti cen

Med prizadetimi bi bila tudi znamka MG, ki sicer veliko večino svojih vozil v Sloveniji proda z bencinskim motorjem, ki niso problematični. Direktor marketinga in prodaje za znamko MG v Sloveniji Tilen Hojč je za Žurnal24 dejal, da je odločitev Evropske unije, da začne preiskavo konkurenčnega položaja novih avtomobilskih znamk iz Kitajske, pomemben dogodek v trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko. "Te preiskave odražajo zavezanost EU k zagotavljanju poštene konkurence na svojem trgu in zaščiti domače industrije. Carine v tem primeru predstavljajo le eno od orodij, ki jih lahko Evropska unija uporabi za zaščito svojih proizvajalcev pred morebitnimi nepravičnimi trgovinskimi praksami. Glavni cilj teh preiskav je tako oceniti, ali imajo kitajske avtomobilske znamke neupravičene prednosti ali subvencije, ki bi lahko izkrivljale konkurenco na evropskem avtomobilskem trgu (določene državne subvencije, prednostno financiranje ali druge oblike državne podpore.). Po napovedih EU je njen glavni cilj ohraniti enake konkurenčne pogoje za vse proizvajalce avtomobilov, ki delujejo na evropskem trgu. Morebitna uvedba tarif ali podobnih ukrepov, če bi se na podlagi teh preiskav izkazalo, da je to potrebno, bi bila sredstvo za odpravo morebitnih nepoštenih trgovinskih praks ali neravnovesij."

Foto: Saša Despot Tilen Hojč

Vseeno pa je mnenja, da to, vsaj v bližnji prihodnosti ne bo rešilo rasti cen novih električnih vozil znotraj Evropske unije, proizvedenih s strani evropskih proizvajalcev vozil. "Subvencije, ki naj bi jih kitajska vlada po mnenju EU dajala kitajskim proizvajalcem vozil ni edini razlog, da električni avtomobili proizvedeni s strani evropskih proizvajalcev vozil cenovno niso konkurenčni. Prav tako se je potrebno zavedati, da je večina komponent za električne sklope, v rokah prav kitajskih multinacionalk. Lahko si le zamislimo, kakšne bi bile posledice, če bi se za podobne ukrepe odločila prav ta kitajska podjetja in kako bi se odzvala kitajska vlada na s strani EU sprejete ukrepe."

Težave tudi za evropske proizvajalce vozil

Morebitne kazenske tarife za kitajske električne avtomobile so v industriji sporne. Protireakcija bi bile verjetno visoke uvozne tarife za evropske proizvajalce na Kitajskem. "Porsche bi bil najbolj prizadet, ker uvozijo 100 odstotkov svoje prodaje na Kitajsko. Sledita BMW in Mercedes, ki uvažata svoj najvišji segment (razred S/EQS, serija 7/i7)," piše inštitut za analizo Bernstein v uvodu reakcija na dokument EU.

Foto: Anže Petkovšek Mercedes EQS 580

Po mnenju Bernstein Research bi lahko bila druga posledica, da kitajski proizvajalci originalne opreme vse bolj lokalizirajo proizvodnjo v Evropi, da bi se izognili tarifam. BYD že gradi tovarno na Madžarskem, temu pa bi lahko sledili tudi drugi proizvajalci z ambicijami v Evropi. "Če uvoz iz Kitajske postane manj privlačen, pričakujemo, da se bodo kitajski proizvajalci bolj osredotočili na načrte širitve v Evropi," piše Bernstein.

V primeru uvedbe izravnalnih dajatev pa bi se lahko te obračunale tudi za nazaj, in sicer od vključno danes, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Hojč o tem pravi: "Gre za drastičen in dokaj nerazumen ukrep, za katerega nisem niti 100 % prepričan, da ima pravno veljavno podlago. Oceno tega bomo prepustili strokovnjakom s tega področja."

Vsi delajo na razvoju cenejših električnih modelov

Na naša vprašanja so se odzvali tudi v Sekciji za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. Vodja delovne skupine za davke dr. Slavko Ažman pravi, da kljub temu, da preiskava še ni končana, ima kot kaže Evropska komisija dovolj dokazov o tem, da Kitajska daje avtomobilskim proizvajalcem, ki izvažajo na trg Evropske unije nedovoljene subvencije, tako v obliki neposrednih plačil kot tudi v obliki opustitev dajatev ali dobav blaga in storitev pod nabavno vrednostjo. "To seveda pomeni nelojalno konkurenco evropskim proizvajalcem in ogrožanje delovnih mest v EU. Na nivoju EU gre po podatkih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA za dobre tri milijone delovnih mest neposredno v proizvodnji vozil in še dodatnih deset milijonov v širšem avtomobilskem sektorju. V Sloveniji pa avtomobilski sektor predstavlja 40.000 delovnih mest in kar 10 % slovenskega BDP, zato je seveda njegova zaščita še kako pomembna tudi za Slovenijo."

Foto: Gregor Prebil Slavko Ažman
 
Zanimalo nas je, ali to pomeni premik cen vozil dodatno navzgor? Evropska komisija trdi, da so avtomobili narejeni na Kitajskem v povprečju za 20 odstotkov cenejši. Ažman pravi: "Vsaj na slovenskem trgu kitajski proizvajalci še nimajo pomembnejšega tržnega deleža, zato računamo, da ukrepi Evropske komisije ne bodo imeli bistvenega vpliva na raven cen električnih vozil pri nas. Seveda pa se vsi evropski in svetovni proizvajalci avtomobilov zelo dobro zavedajo, da bo za množičen razvoj elektromobilnosti treba razviti električna vozila, ki bodo bistveno bolj dostopna. Praktično vse avtomobilske znamke delajo na razvoju modelov električnih avtomobilov v cenovnem razredu okrog 25.000 evrov, nekateri pri tem tudi intenzivno sodelujejo. Zato tudi v Sloveniji lahko v naslednjih letih pričakujemo prihod električnih vozil, ki bodo bolj dostopna in bližje naši kupni moči."

Kitajski cenovni pritisk na evropske avtomobilske znamke

Generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije mag. Jure Kostanjšek pa pravi, da potrošniki seveda želijo, da bi za svoj denar dobili čim več. Doslej je bila ena od ovir za večji preboj električnih avtov pri nas tudi njihova (pre)visoka cena. "Tematika je večplastna, zato ukrepov Evropske komisije ne moremo ocenjevati zgolj skozi prizmo cene električnih vozil. V AMZS interese naših članov in drugih voznikov na evropski ravni zastopamo tudi prek članstva v mednarodni avtomobilistični zvezi FIA. Evropski avtomobilski klubi se v FIA združujemo v Regijo I, ki ima svoj sedež v Bruslju, kjer med drugim v institucijah Evropske unije zastopa interese FIA in njenih članic. Sekretariat FIA Regija I je imel po objavi informacije več stikov z izdelovalci vozil, ki so izrazili bojazen, da bo kakršen koli ukrep proti Kitajski vplival predvsem na njihovo proizvodnjo na Kitajskem."

Foto: Anže Petkovšek Jure Kostanjšek

Kostanjšek dodaja, da sekretariat FIA Regija I ocenjuje, da obstaja tveganje, da bi ukrepi Evropske komisije zvišali cene kitajskih avtomobilov na evropskem trgu, kar bi lahko imelo dvojni negativni učinek: po eni strani bi bili dražji manjši, doslej cenovno ugodnejši modeli kitajskih električnih avtomobilov, po drugi strani pa bi ta ukrep razbremenil konkurenčni pritisk na evropske izdelovalce in jih odvrnil od znižanja cen.

"Zanimiv je tudi podatek, da so se cene električnih vozil na Kitajskem v zadnjih nekaj letih znižale za več kot 50 odstotkov, medtem ko je bilo v Evropi v istem obdobju znižanje manj kot 20-odstotno," še pravi generalni sekretar AMZS.

dezurni@styria-media.si