Delovanje motorja je neposredno odvisno od sinhronizirane povezave oziroma prenosa moči med ročično gredjo z bati, odmično gredjo, ki upravlja ventile, in ostalimi vrtljivimi deli. V ta namen se za povezavo omenjenih členov uporabljata dva pristopa - z jermenom ali z verižnico (verigo), ki pa vsak po svoje zahtevata določene prilagoditve pri zasnovi motorja. Kateri pristop je boljši in kaj morate vedeti, ko kupujete rabljen avto? Ali drži, da veriga odpravi vse skrbi glede vzdrževanja skozi življenjsko dobo? Seveda ne.

Plusi in minusi jermena

Najprej so pri gradnji motorjev uporabljali verigo. Ki pa je bila med delovanjem glasna in je sčasoma pustila sledi z obrabo motorja. Zasnova motorjev je zato pred dobrimi 50 leti prešla na množično uporabo jermenov iz gume, ki so bili za proizvajalce motorjev precej cenejši in za voznike udobnejši, ker so med delovanjem povzročali manj vibracij. Danes pri avtomobilskih motorjih kot glavni prevladuje zobati jermen. Ima velik koeficient trenja, kar mu omogoča velik vrtilni moment, natezna trdnost pa kljub določeni elastičnosti preprečuje prenapenjanje. Zato je jermen še posebej primeren za blaženje šokov pri motorjih, izdelanih za visoke vrtljaje.

Foto: Continental Motorni jermen Glavna pomanjkljivost jermena proti verigi pa je, da ga je treba redno vzdrževati oziroma menjati v skladu s predpisanimi časovnimi intervali. Menjava jermena je predvidena znotraj t. i. velikega servisa, običajno nekje med sto- in 150 tisoč prevoženimi kilometri. Ne glede na prevožene kilometre pa vsak jermen z leti degradira, ta proces še pospeši morebiten stik z oljem ali drugimi motornimi tekočinami. Opozorilni znaki za takojšnjo menjavo so, ko prihaja do tresenja med delovanjem motorja, ko so vidne razpoke na jermenu ...

Menjava jermena nikoli ne pomeni samo menjave kosa gume. Poleg jermena je treba vedno obvezno menjati tudi napenjalec, pri večini motorjev pa tudi vodno črpalko, kar seveda dvigne stroške materiala.

Če lastnik upošteva predpisane intervale, potem težav z jermeni praktično ni. Vsi poglavitni proizvajalci jermenov tudi upoštevajo predpisane kakovostne standarde izdelave, zato med njimi znotraj normalne rabe vozila ni večjih razlik. 

Težava je pri avtomobilih, za katere obstaja verjetnost, da so imeli prevrtene kilometre in je servisna zgodovina glede menjave jermenov neznana. Takrat je zelo priporočljivo čim prej opraviti veliki servis. Strgan jermen bo zaradi nesinhronega delovanja ključnih delov na motorju povzročil zelo velike stroške popravila. 

Plusi in minusi verige

Zahteve po podaljšanih servisnih intervalih z manj menjavami delov in boljšo trpežnostjo motorjev so spet vrnile verigo. Številni motorji so v 90. letih prešli nanjo, saj je zaradi številnih dodelav veriga vmes postala zelo tiha in tudi s tem enakovredna jermenu.

Motorji, ki jo uporabljajo, so zasnovani tako, da se veriga za nemoteno delovanja stalno podmazuje z motornim oljem. Zato je zelo pomembna uporaba kakovostnega motornega olja, ki ga je seveda treba tudi redno menjati. Drugega vzdrževanja veriga naj ne bi potrebovala in bi morala zato trajati celotno življenjsko dobo motorja. 

V praksi pa ni vedno tako, opozarja dvakratni mehanik leta in priznani strokovnjak za restavracijo avtomobilskih motorjev Robert Eržen. "Problem je, ker so začeli nekateri proizvajalci v motor namesto 'ketne' vgrajevati 'verižice'. Motorji pa so hkrati postajali vse zmogljivejši. Zato je znano, da so bili pri nekaterih znamkah določeni motorji zelo podvrženi možnosti odpovedi, torej strganja verige."

Ker veriga ni elastična, pride pri velikih nateznih silah lahko med delovanjem do postopnega raztezanja, kar že samo po sebi pomeni nesinhrono delovanje ročične in odmične gredi. Na neki točki se veriga lahko pretrga, čemur sledi motorna katastrofa.

Znake, da bo veriga lahko nenadoma odpovedala, je v nasprotju z zobatim jermenom precej težje zaznati, saj verige zaradi zaprte zasnove takšnega motorja niti ni mogoče enostavno pregledati. Eržen kot enega bolj očitnih, a ne nujnih znakov navaja kovinski ropot pri zagonu motorja, ko že raztegnjena veriga tolče po ohišju. Če pa je tak ropot mogoče slišati tudi med delovanjem motorja, potem časa za odlašanje ni več. Pri nekaterih avtih so znaki raztegnjene verige lahko tudi napačni vžig in zato nemirno delovanje, opozorilna lučka delovanja motorja, prehod v "safe mode", kovinski opilki v olju …

Sam postopek menjave verige se pri znamkah razlikuje, pojasnjuje izkušeni mehanik. Medtem ko je pri modelih BMW razmeroma enostaven, pa je na primer pri oplih precej bolj kompliciran, saj je položaj verige na nasprotni strani motorja. Na ceno menjave tako lahko precej vpliva strošek dela.

Foto: BMW Motorna veriga

Kateri avti so imeli največ težav z verigo

Med znanimi primeri z nadpovprečno odpovedjo mehanizma z verigo so nekateri v prejšnjem desetletju najbolj razširjeni motorji BMW (dvolitrski dizel N47, trilitrski dizel N57, pri bencinarjih delno N20 in N26), pa BMW/PSA 1,6-litrski bencinski motor "Prince", ki so ga vgrajevali v BMW, MINI, peugeote, citroëne in DS, nekateri manjši motorji koncerna Volkswagen (1,2 TSI, 1,4 TSI, 2,0 TSI/TFSI), ki so jih vgrajevali v volkswagne, audije, škode in seate, Mercedesov nekoliko starejši bencinski motor M271, Jaguar in Land Rover z AJ-V8 Gen III motorjem, ali pa zelo pogosti 1,3-dizelski motor, ki sta ga uporabljala Fiat (multijet) in Opel (CDTi). 

Raziskave so pokazale, da je pri nekaterih omenjenih motorjih veriga začela kazati znake raztezanja že po prvih 20.000 prevoženih kilometrih, ko je bil avto praktično še nov. Zaradi množičnih primerov strgane verige in posledično povzročene škode so bile v nekaterih državah sklenjene gmotne poravnave med proizvajalci in kupci. Pri kasnejših serijah so se proizvajalci trudili odpraviti ali vsaj zmanjšati težave. Včasih težava niti ni v verigi sami, temveč drugih sestavnih delih, na primer napenjalcu.

Eržen pri nakupu oziroma lastništvu rabljenega modela, pri katerem so bile težave s tovarniško verigo znane in nadpovprečno pogoste, svetuje dodatno previdnost in - v kolikor še ni bila - menjavo. Konkretno pri priljubljenem dvolitrskem BMW motorju se toplo priporoča menjava na sto tisoč prevoženih kilometrih. 

Kupujete rabljen avto in si želite prihraniti stres pri ugotavljanju njegove ohranjenosti in zgodovine? Odgovor je spletni portal Doberavto.si, na katerem so dnevno objavljeni avtomobili z oznako "Obetavno", pri katerih je preverjena zgodovina kilometrov. Za zares miren spanec pa poskrbijo avtomobili z oznako "AMZS preverjeno", ki dokazuje, da je bil avtomobil pripeljan v AMZS garažo, tam pa so ga podrobno pregledali na več kot 100 točkah in podali poročilo, veljavno 30 dni. 

andrej.leban@styria-media.si