Z včerajšnjim dnem se je iztekel rok za prijavo na razpis policije oziroma ministrstva za notranje zadeve za nabavo sistema avtomatske prepoznave registrskih tablic v prometu (t. i. ANPR). Gre za sistem, ki ga v številnih evropskih državah že leta s pridom uporabljajo pri nadzoru prometa in lociranju vozil, ki so v policijskih bazah iz različnih vzrokov vpisana na rdečem seznamu.

Ministrstvo za notranje zadeve je v imenu policije razpis objavilo tik pred božično-novoletnimi prazniki, nanj pa se je prijavilo šest slovenskih podjetij, ki zastopajo proizvajalce tovrstne opreme. Policija je sicer z razpisom pohitela in ga skuša izvesti navzlic dejstvu, da še vedno ni znana odločitev Ustavnega sodišča, ki presoja ustavnost novele zakona o nalogah in pristojnostih policije prav v delu, ki bi policistom omogočala uporabo sistemov ANPR, uporabo dronov in beleženje podatkov letalskih potnikov.

Vlogo za ustavno presojo zakona je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer vložila že zgodaj jeseni 2017, vendar so na njenem uradu za Žurnal24.si povedali, da dokončne odločitve do danes še niso prejeli. Ustavno sodišče je v tem času izdalo le sklep, s katerim je zavrnilo zahtevo varuhinje, da se izvajanje zakona v času presoje zadrži.

Razlike v ceni, ki jih je ponudilo šest slovenskih podjetij, so po posameznih sklopih skoraj dvakratne.

Foto: Policija ANPR

Šest avtov bo imelo kamere na strehi, štirje v notranjosti

Policija nabavlja tri različice sistema ANPR, ki naj bi po dobavi in usposabljanju policistov prišel v operativno uporabo najkasneje do konca letošnjega maja. Razpis so pripravili v Uradu za informatiko in telekomunikacije generalne policijske uprave, ki ga vodi Andrej Bračko in kjer so se v preteklosti že "proslavili" z nakupi sporne tehnične opreme. Tudi na tokratnem razpisu, ki ga kar v 80 odstotkih sofinancira Evropska unija, se postavlja vprašanje, ali glede učinkovitosti pri policiji zavestno kupujejo "fička" namesto "golfa". 

Prva različica sistema ANPR predvideva sistem zmogljive kamere in IR bliskavice oziroma več kamer, vgrajenih v notranjosti vozila. Takšne avtomobile bo v prometu predvidoma tudi najtežje opaziti. Policisti bodo s tem sistemom opremili štiri svoje avtomobile. Omenjeni sistem mora delovati podnevi in ponoči, če je policijsko vozilo mirujoče ali v gibanju.

Druga različica ANPR predvideva namestitev sistema na strehi vozila. Glavna prednost strešnega sistema ANPR je, da lahko bolje pokriva okolico, saj so predvidene štiri kamere - dve spremljata promet pred vozilom, dve pa za njim. Policisti bodo s takšno različico opremili prav tako štiri vozila. 

Tretja različica ANPR, pri kateri gre prav tako za strešni sistem, pa poleg prihajajočega oz. odhajajočega prometa pokriva tudi oba boka vozila in je sposobna zaznavati tablice vozil, ki se nahajajo med 30 in 90 stopinjskim kotom glede na policijsko vozilo. Policisti si želijo dveh takšnih "bočnih" sistemov, ki sta na papirju najbolj zmogljiva med trojico.

Za zaščito podatkov pri vseh izpeljankah so na policiji poskrbeli z zahtevo po vstopu v programsko opremo v avto vgrajene nadzorne enote prek gesel in hkratno avtorizacijo s policijskim strežnikom prek LTE povezave. Podatki, ki jih bodo s procesne enote prenašali na USB ključke, bodo kriptirani. 

V osnovi bo sistem ANPR deloval tako, da bo sposoben razpoznati registrsko tablico iz območja Evrope (EU, balkanske države, Ukrajina ...). Vsako tablico in vozilo mora fotografirati in opremiti s podatki niza na tablici, časa in lokacije. Te podatke nato prek LTE povezave pošlje na osrednji strežnik policije, kjer preveri ujemanje z bazo kršiteljev. Strežnik avtomatsko pošlje odgovor nazaj v vozilo, kjer se rezultat (zadetek ali ni zadetka) izpiše na zaslonu prikazovalnika sistema.

V kolikor ni ugotovljenega ujemanja z bazo kršiteljev, se na prikazovalniku sistema izriše slika registrske tablice, prepoznani niz registrske tablice in odgovor s strežnika. V kolikor je ugotovljena kršitev, sistem uporabnika zvočno in grafično opozori in na prikazovalnik sistema izriše celotno sliko vozila z okolico, sliko registrske tablice, prepoznani niz registrske tablice in odgovor s strežnika o vrsti kršitve. S sistemom upravlja sopotnik na prednjem sedežu.

Na zahodu govorijo o 90+ odstotkih, pri nas je dovolj vsaka druga prepoznava (na papirju)

Zakaj pogoji za prvi tovrstni sistem pri nas dviga obrvi? Predvsem se pojavljajo vprašanja glede nedoročenosti neodvisnega preverjanja učinkovitosti, saj je edino pravo merilo za nakup najnižja ponujena cena.

Tako bodo policisti povsem zadovoljni, da bo pri vseh treh sistemih "zahtevana detekcija najmanj 70 odstotkov registrskih tablic na pregledovanem voznem pasu (oz. območju detekcije) in najmanj 80 odstotkov točnosti prepoznave teh registrskih tablic. Odstotek prepoznave registrskih tablic se nanaša na optično nedvoumno čitljive tablice." Povedano drugače, za policiste bo sistem očitno primeren že, če bo samodejno prepoznal le 56 odstotkov tablic vozil, ki se vozijo mimo policijskega vozila. Vsakega drugega torej! 

Standardi prepoznave so sicer pri policijah, ki že vrsto let uporabljajo ANPR, neprimerno ostrejši. Tako Alexander Jannink, direktor svetovalnega podjetja Acusensus, specializiranega za nadzorne prometne sisteme, navaja, da so moderni sistemi ANPR v zahodnoevropskih državah zaradi evropske politike jasnih fontov na registrskih tablicah lahko uspešni 95-odstotno ali še bolj. 

Foto: Profimedia Policija in ANPR

Neimenovani strokovnjak, ki dobro pozna področje razvoja, delovanja in preverjanja ANPR v svetu, nas je opozoril tudi na nedoročenost preverjanja učinkovitosti izbranega sistema, saj se bo slovenska policija očitno zadovoljila zgolj s pisnimi zagotovili, ki jim jih bo dostavil ponudnik. Tako sploh ni predvideno, da bodo pri policiji sami neodvisno preverili kupljen sistem, ali dejansko ustreza nekaterim v razpis zapisanim merilom: zmožnost prepoznave tablice, čeprav je razlika v hitrosti med policijskim in nadzorovanim vozilom 180 km/h, zmožnost prepoznave "vsaj dveh tablic na sekundo", zakasnitev prepoznave znakov tablice znotraj dveh sekund ...

Povsem dovolj bo, da bo ponudnik izpolnjevanje pogojev potrdil s podpisom izjave, pa čeprav je po drugi strani tehnološko neizvedljivo že to, da bi se bliskavica na kameri lahko neprestano prožila dlje časa - v praksi vse to na stežaj odpira vrata sistemom slabše učinkovitosti.

Ponudbe je oddalo šest slovenskih podjetij.

Med tistimi, ki so oddala ponudbo za vse tri sklope, je najcenejša ponudba 174 tisoč evrov, najdražja pa 336 tisoč evrov. Slovenski davkoplačevalci bomo pokrili le 20 odstotkov končne cene, ostalo plača Evropski urad za boj proti goljufijam OLAF. 

Zanimivo je, da policija tokrat nima težav niti z LTE mobilnim prenosom občutljivih podatkov "po zraku" ob ustrezni zaščiti, medtem ko za sisteme merilnikov na avtocesti tehnični strokovnjaki Urada za informatiko in telekomunikacije na vsak način zahtevajo žičnato povezavo do policijskega strežnika, čeprav je to lahko povezano s precejšnjimi dodatnimi stroški za dobavitelje. Tako je bilo tudi ob propadlem lanskem razpisu za sekcijsko merjenje, ki ga je za potrebe policije uradno objavil Dars (tudi plačati bi moral Dars), čeprav so tehnične pogoje spisali na policiji oziroma na omenjenem uradu. Razpis je bil nato ustavljen zaradi nerešene zakonske podlage kaznovanja prekrškarjev. 

Foto: Profimedia Policija in ANPR

Nameščali jih bodo na rabljene avte

V roku za postavljanje vprašanj naročniku so potencialni dobavitelji ANPR sistemov zasuli policijo z raznimi prošnjami za pojasnila in opozorili, zaradi katerih je prišlo tudi do delnih sprememb razpisne dokumentacije. Na podlagi odgovorov policije pa je razvidno, da bo ANPR namestila na že obstoječa vozila škoda octavia RS, VW golf in VW passat (prejšnja in zdajšnja generacija). To pa hkrati ne bodo vozila, v katerih ima policija že nameščen sistem za videonadzor hitrosti Provida. 

andrej.leban@zurnal24.si