Zaradi prenove bo od danes do predvidoma sredi avgusta za promet zaprta zahodna cev predora Golovec, zaradi česar gre na tem delu ljubljanske obvoznice pričakovati gnečo.
Vozila bodo preusmerili v vzhodno cev, promet pa bo tekel po sistemu 1+2, ki bo prilagojen prometnim konicam. Tovornjaki in avtobusi bodo preusmerjeni na druge ceste.
Predvidena dela v letu 2020 (zahodna predorska cev):
18. maj–11. junij: dela na križnih prehodih med smernima voziščema avtoceste (dela bodo potekala pod prometom, ki bo še vedno urejen po obeh polovicah tripasovne avtoceste, vendar le po dveh prometnih pasovih v vsako smer vožnje);
12. junij–16. avgust: dela v zahodni cevi predora, ki bo v času del zaprta za ves promet (vključeni sta tudi postavitev in odstranitev zapore);
17. avgust: sprostitev prometa skozi obnovljeno predorsko cev
september in oktober: dela v pokritem vkopu Strmec v nočnem času in pod prometom, ob zapori praviloma enega pasu
Problematičen projekt
Obnova predora Golovec je za Dars po besedah člana uprave Vilija Žavrlana izjemno pomemben in problematičen projekt. Kot je povedal pred mesecem dni ob Darsovi predstavitvi projekta, je problematičen predvsem, ker je to del ljubljanskega avtocestnega obroča, ki je na slovenskem avtocestnem omrežju najbolj obremenjen.
Na obnovo so se na Darsu pripravljali več kot dve leti, pri oddaji javnega naročila pa se je upravljavec slovenskih avtocest in hitrih cest soočil tudi z več krogi pritožb neizbranih ponudnikov. V začetku leta so izbrali izvajalca, aprila pa podpisali pogodbo s podjetjem Kolektor CGP. Vrednost pogodbenih del znaša 8,56 milijona evrov brez DDV.
Izdelano je bilo mikroskopsko modeliranje, s katerim se je simuliral promet pri različnih tipih zapor v območju razcepa Malence. Izvedena je bila tudi mezoskopska simulacija, s katero se je obravnaval promet v času zapore na širšem območju ljubljanskega obroča in vpadnih cest. Na podlagi navedenih simulacij se je kot najustreznejši izkazal tip zapore 2+1 (z menjavanjem: zjutraj dva pasova v smeri od juga proti severu in en pas v nasprotni smeri, popoldne pa obratno). Vendar pa je pričakovati tudi zastoje, še posebej v prometnih konicah in v smeri, kjer bo promet potekal samo po enem pasu. Voznike Na Darsu naprošajo za strpnost in previdnost za volanom ter jim svetujejo, da se pravočasno pozanimajo o stanju na cestah.
Prilagojen promet skozi eno cev
Po današnji zapori bodo vozila preusmerili v vzhodno cev, promet pa bo tekel po sistemu 1+2. To bo Darsu omogočilo sprotno prilagajanje jutranjim in popoldanskim prometnim konicam. Med obnovo bosta zjutraj vzpostavljena dva pasova v smeri od juga proti severu in en pas v nasprotni smeri, popoldne pa obratno.
Med zaporo zahodne cevi bo sicer po vzhodni dovoljen promet samo za vozila do 3,5 tone in bo potekal po hitrosti do 60 kilometrov na uro. Tovorna vozila in avtobusi bodo preusmerjena na ostalo avtocestno omrežje oz. na druge ceste. Promet po obnovljeni zahodni cevi nameravajo sprostiti 17. avgusta, prenova vzhodne cevi pa bo potekala prihodnje leto.
Med zaporo zahodne cevi bo promet po sosednji cevi dovoljen samo za vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase (torej le za t. i. vinjetna vozila), preostala bodo morala uporabiti druge dele obroča. S tem bo, poleg večje pretočnosti, zagotovljena predvsem večja varnost prometa v vzhodni cevi, po kateri bo promet potekal dvosmerno.
60 km/h
Za zagotavljanje večje pretočnosti prometa skozi predor v času zapore se je pred začetkom glavnih gradbenih del izvedla preureditev križnega prehoda z ene polovice avtoceste na drugo na južni strani predora. Stanje zaradi velike višinske razlike med levo in desno polovico avtoceste je dopuščalo dopuščalo varen prehod le pri manjših hitrostih. Z novo rešitvijo bo hitrost vožnje čez križni prehod lahko dosegala 60 km/h, kolikor bo tudi predpisana omejitev hitrosti skozi celotno območje spremenjene prometne ureditve zaradi del.
Problem prodiranja hribinske vode
Ključni problem predstavlja hribinska voda, ki prodira skozi talni obok predora, zaradi česar se pojavljata nasičenost z vodo med sloji voziščne konstrukcije ter zamakanje vozišča na stikih in dilatacijah. Posledice zastajanja vode so poškodbe vozišča in zmanjšanje prometne varnosti. Voda v voziščni konstrukciji zaradi kapilarnega dviga močno navlažuje tudi notranjo betonsko oblogo predora, kar povzroča odstopanje stenskega opleska. Dodatno poslabšuje stanje še prisotnost soli s cestišča, ki povečuje tveganje za nastanek korozije armature v betonu predora.
Velika obremenitev z vozili
Na povprečen delovni dan se je v letu 2019 med 6.30 in 8.30 uro skozi predor Golovec v smeri Bizovika peljalo 7230 vozil, medtem ko se je v juliju in avgustu to število zmanjšalo na 6350. V popoldanski konici pa se je v letu 2019 med 14.45 in 16.45 uro skozi predor Golovec v obratni smeri, proti Malencam peljalo 7762 vozil, medtem ko se je v juliju in avgustu to število zmanjšalo na 7123.