Električni skiroji in kolesa so zelo priljubljena prevozna sredstva, ki so se uveljavila tudi pri osnovnošolcih. Vendar pa njihova uporaba prinaša precejšnje nevarnosti.
To bo naslovila nova resolucija o varnosti cestnega prometa 2023-2030, temeljni dokument, po katerem bi se v prihodnosti ravnali odločevalci na področju prometne varnosti v Sloveniji. Resolucija je sicer še v pripravljalni fazi, vendar kaže usmeritve za naslednjo stopnjo regulacije mikromobilnosti ter tudi vlogo mladih uporabnikov električnih skirojev in električnih koles (in drugih lahkih vozil, kakršne so električne rolke).
Enako kot izpit za kolo
Kot piše v dokumentu, bi država uvedla program, s katerim bi šole osnovnošolce preko teoretičnega in praktičnega dela seznanjale z obvladovanjem, varnostjo in odgovornostjo pri vožnji električnih skirojev in koles. Usposabljanje bo potekalo po vzoru kolesarskega izpita.
Poleg tega naj bi uzakonili obvezno uporabo zaščitne čelade za vse uporabnike lahkih motornih vozil in električnih koles, vozili pa jih bodo lahko šele tisti, ki bodo dopolnili petnajsto leto starosti. To je sicer nekoliko milejše od nedavnega predloga Evropskega sveta za varnost v prometu, da bi bila najnižja dovoljena starost za vožnjo električnega skiroja šestnajst let.
Agencija za varnost prometa RS starše poziva, naj premislijo, ali je električni skiro res pravo prevozno sredstvo za njihovega otroka. Če se vseeno odločajo za nakup električnega skiroja, naj vsekakor dobro premislijo, kje in kako ga bo otrok uporabljal. Med skirojem in električnim skirojem je velika razlika. Električni skiro spada med lahka motorna vozila in nikakor ni igrača.
Povečale bi se tudi pristojnosti policije, inšpekcijskih služb in občinskih redarstev ob ugotovljenih tehničnih odstopanjih vozil. Pri Agenciji za varnost prometa RS so nam pojasnili še, da bi radi uvedli obvezno zavarovanje odgovornosti za voznike električnih skirojev in evidenco električnih skirojev ter zapovedali vgradnjo smernikov in možnost odvzema tehnično neustreznega električnega skiroja.
Električni skiro ni enak klasičnemu
Strokovnjaki za prometno varnost izpostavljajo dejstvo, da je električni skiro lahko motorno vozilo in ne igrača, kot ga marsikdo dojema zaradi izkušenj vožnje z navadnimi skiroji in navidezne podobnosti z njimi. Glavna težava pri tem je, da se vozniki električnih skirojev ne zavedajo, kako hitri so lahko.
Če navadni skiroji na nožni pogon dosegajo hitrosti do 10 kilometrov na uro, lahko električni skiroji brez težav pospešijo do 20 kilometrov na uro in več. To postane težava predvsem tedaj, ko je treba električni skiro hitro ustaviti, saj vsaka podvojitev hitrosti vožnje pomeni štirikrat večjo energijo, ki jo telo absorbira ob morebitnem padcu ali trku, močno pa vpliva tudi na zavorno razdaljo. To je tudi razlog, da se pri vožnji električnih skirojev upoštevajo pravila za kolesarje, pri vožnji navadnih pa pravila za pešce.
Zaradi konstrukcijskih lastnosti in manjše stabilnosti ter dokaj visokih hitrosti predstavlja električni skiro za uporabnika veliko tveganje. Ob zaviranju, sploh pri višjih hitrostih, je električni skiro nestabilen. Njegova kolesa so majhna in občutljiva na neravnine in ovire na vozni površini, zato lahko voznik hitro pade. Zato je nujna uporaba ustrezne zaščitne čelade. Ne glede na to, da je obvezna le do 18. leta, pri Agenciji za varnost prometa priporočajo uporabo vsem. Kar 63 odstotkov voznikov električnih skirojev v času prometne nesreče čelade doslej ni uporabljalo, poškodbe glave pa so brez uporabe čelade najpogostejše in imajo tudi najhujše posledice.
Potrebo po ureditvi pravil pri uporabi lahkih vozil kažejo tudi podatki iz policijske statistike, ki razkrivajo, da ne gre za najbolj varno obliko prevoza. Med drugim so bili v letu 2021 vozniki električnih skirojev v 61-odstotkih primerov odgovorni za nesrečo, v kateri so bili udeleženi, leta 2022 pa je bilo takšnih že 66 odstotkov primerov. Med septembrom 2019, odkar pri policiji beležijo statistiko, do konca lanskega leta so bili vozniki električnih skirojev v Sloveniji udeleženi v več kot 430 prometnih nesrečah. Večina, kar 87 odstotkov, se je zgodila v naseljh.
Poškodba, kot da bi padel z motorjem
Najpogostejši vzrok za nesreče je bila sicer neprilagojena hitrost, pogosto pa tudi nepravilna stran vožnje in neupoštevanje pravila o prednosti. Največ povzročiteljev prometnih nesreč je bilo sicer starih med 18 in 44 let, vendar pa vzbuja zaskrbljenost dejstvo, da je bilo petnajst povzročiteljev starih do 17 let, sedem pa jih je bilo celo mlajših od 14 let.
To so sicer nepopolni podatki, saj je težko pridobiti celotno sliko prometnih nesreč z udeležbo lahkih vozil na električni pogon, saj so se podatki začeli zbrati razmeroma pozno in se vseh nesreč niti ne prijavi. Večina uporabnikov majhnih vozil se poškoduje na električnem skiroju, tem pa sledijo električne rolke in kolesa.
Pri nakupu varnostne čelade je treba upoštevati nekaj pravil. Izdelana mora biti v skladu z mednarodnim standardom za kolesarske čelade EN 1078 z oznako CE. Biti mora primerne velikosti, s priloženimi blazinicami ali sistemom za uravnavanje pa si jo prilagodimo tako, da trdno stoji na glavi in je obenem udobna, trakovi pa preprečujejo njeno premikanje na glavi. Čelada mora biti na glavi tako, da je prvi rob približno dva centimetra nad obrvmi. Med vožnjo mora biti vedno zapeta. Po vsakem močnejšem udarcu je treba čelado zamenjati, saj se poškoduje notranja zgradba. Ko kupujete čelado za otroka, jo preskusite skupaj z njim in mu dovolite, da si sam izbere vzorec in barvo. Le če mu bo všeč, jo bo tudi z veseljem uporabljal.
Še toliko večjo skrb vzbuja opažanje, da začetki pojavljanja električnih skirojev sovpadajo tudi s povečevanjem števila poškodb udeležencev prometnih nesreč in da je med njimi tudi veliko hudih, ki so podobne tistim, ki jih med nesrečami utrpijo mopedisti in motociklisti. Med njimi so tudi smrtni primeri. Kljub temu je večina poškodb lažjih, a jih veliko zahteva bolnišnično oskrbo poškodovancev.
Vsaka napaka voznika lahkega vozila sicer še ne privede do nesreče ali poškodb. Policija namreč ugotavlja, da so med septembrom 2019 in 31. decembrom 2022 zabeležili kar 1.069 prekrškov, ki so jih zakrivili vozniki električnih skirojev. Samo lansko leto so sicer pri voznikih električnih skirojev zabeležili 727 prekrškov, kar je za 294 odstotkov več kot leta 2021, ko so prvič zaznali znatno povečanje.
KAZEN ZA KAKRŠNJE KOLI PREKRŠEK GLEDE HITROSTI , OGROŽANJA PEŠCEV TER BREZOBZIRNO VOŽNJO , TRAJNI ODVZEM SKIROJA ! Samo tako …
Še 'čisto malo' pa se bo dogajalo kot v kakšni slabi futuristični grozljivki, da bodo ljudje še pogosteje nastradali ali …
Za skiroje do 25kmh je že sedaj potreben izpit za kolo kar ni nič novega. Bi pa uvedel A kategorijo …