Po potrditvi konec lanskega leta v državnem zboru pričenja v četrtek, 12. januarja, veljati nov zakon o voznikih.

Za veliko večino že obstoječih voznikov kakšnih posebnih novosti ni oziroma ostajajo v uporabi zdajšnje prakse. Nekaj novosti se nanaša na uskladitev z evropsko zakonodajo, kot so kategorizacija vozniških dovoljenj in pogoji medsebojnega priznavanja vozniških dovoljenj, zaradi česar je bila naša država s strani EU v preteklosti že večkrat opozorjena.

Je pa veliko novega na področju izobraževanja voznikov, zaradi obilice sprememb pa zato niso bili dovolj amandmaji k že obstoječemu zakonu, temveč so veliko členov na ministrstvu za infrastrukturo spisali na novo. Največji del novosti v zakonu je posledica afere s šolami vožnje in pooblaščenimi organizacijami, ki je pred tremi leti razkrinkala zelo pomanjkljive možnosti nadzora nad izvajanjem izobraževanja novih voznikov in voznikov povratnikov.

Tako se je izkazalo, da so številni vozniki do izpita oziroma potrdil, da so opravili s strani sodišča določene delavnice, prišli mimo uradnih izobraževanj in ob pomoči podkupnin, pa so to pristojne službe zaradi dosedanje organizacije težko zaznavale. Prav tako je prihajalo do množičnega izigravanja pravil glede poslovanja nekaterih šol voženj in pooblaščenih organizacij, veliko je bilo sive ekonomije.

Nekaj poglavitnih novosti:

- Zakon daje agenciji za varnost prometa (AVP) po novem precej več pristojnosti, tudi glede ugotavljanja prekrškov, za kar so morali doslej pri AVP klicati na pomoč druge državne organe. V primeru odkritih hujših kršitev lahko pri AVP izvedejo izbris šole vožnje iz registra šol voženj, pri čemer ponovni vpis z istim zakonitim zastopnikom ali strokovno vodjo ni mogoč najmanj tri leta.

- Uvaja se razširjeni register šol voženj, v kateremu morajo biti med drugim navedena lokacija funkcionalne površine ustrezno urejenega poligona. Ta bo moral ustrezati pogojem, ki jih bo urejal sledeči pravilnik. Veliko šol voženj je kot poligone doslej navajala kar neustrezna parkirišča kakšnega podjetja.

- Zaostritev pogojev za opravljanje dejavnosti izobraževanja kandidatov za izpit, pri čemer je pogoj ustrezno opremljena učilnica za odrasle osebe in po novem tudi poslovni prostor za sprejem strank.

- Bistveno se spreminja ureditev delovnih razmerij učiteljev vožnje. Po veljavnih predpisih so lahko sodelavci neke šole vožnje tako na podlagi pogodb o zaposlitvi kot na podlagi podjemnih pogodb, po novem zakonu pa bo to razmerje mogoče le še na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. S tem se bo veliko lažje izvajal nadzor nad denarnim tokom. Šole morajo pogodbena razmerja z zaposlenimi urediti v pol leta.

- Glede na veljavni zakon je nova določba, da zakoniti zastopnik šole vožnje ne more biti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost, pravni promet, premoženje ali ogrožanje varnosti prometa z zaporno kaznijo najmanj treh let.  

- Novinci v kategorijah A2 in A (motorna kolesa) morajo opraviti dodatno usposabljanje za voznike začetnike, četudi so ta program pred tem že opravili za kategorijo B.

- Odslej lahko v Sloveniji izvajajo programe šol voženj tudi tuje organizacije, ob ustreznem spoštovanju pristojne zakonodaje in pridobitvi dovoljenj.

- Pristojnost določanja višine cene izpita za vozniško dovoljenje je odslej neposredno v rokah AVP, ne več ministrstva. Na AVP napovedujejo dvig cene za izpit, saj zdajšnja naj ne bi pokrivala osnovnih stroškov izpitne komisije.

- Ministrstvo za infrastrukturo bo na podlagi izračunov in v sodelovanju z GZS sprejelo najnižjo ceno ure, ki jo bodo smele kandidatom ponuditi šole vožnje. Na tej podlagi bo veliko lažje odkrivati nezakonite prakse glede denarnih tokov in dampinškim praksam.

- Na novi pravni podlagi bo precej lažja in hitrejša elektronska izmenjava podatkov med izvajalci zdravstvene dejavnosti in ministrstvom, ki vodi evidenco o vozniških dovoljenjih.

Na obrobju se bojijo izumrtja

V debati ob sprejemanju novosti so največ kritik požele spremembe pogojev za učitelje v šolah vožnje, saj so nekateri poslanci v DZ poudarjali, da bo pogoj o nujnem zaposlovanju sodelavcev udaril po "periferiji" države, kjer so šole vožnje majhne, malo pa je tudi kandidatov, zato si šole vožnje pomagajo z upokojenci in učitelji "popoldanci", ki imajo poleg tega še drugo službo.

Predvsem manjše šole vožnje so bile do takšne ureditve kritične oziroma so izrekale pomisleke, saj naj bi zahteve glede zaposlovanja sodelavcev in vlaganja v infrastrukturo prineslo nevzdržnost poslovanja in zaprtje velikega števila registriranih šol voženj pri nas. Te po besedah Martina Miklavca iz Združenja šol vožnje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) zaposlujejo okoli 600 ljudi. A Miklavc obenem opozarja, da bodo novosti zelo koristile zaposlenim, saj bodo njihovi dohodki sedaj precej bolj urejeni, davščine plačane, prenehalo se bo tudi izkoriščanje, bolj se bo lahko poudarjalo kakovostno delo.

Vseh avtošol je sicer registriranih kar 205, direktor agencije za varnost prometa Igor Velov in Miklavc iz Združenja šol vožnje pa sta v debati opozarjala, da je tolikšno število zelo težko učinkovito nadzorovati, s tem pa je neposredno prizadeta tudi kakovost poučevanja kandidatov.

Že 20 let hupanja na cestah 

Borut Žagar iz šole vožnje Šmarca in eden od predstavnikov združenja šol voženj je zadovoljen s smerjo, v katero gredo spremembe, a opozarja, da bodo šele sledeči pravilniki, ki jih bo moralo izdati Ministrstvo za infrastrukturo, pravi kazatelji, kako resno namerava država urediti razmere. Žagar predvsem pozdravlja ureditev razmer na področju zaposlovanja, kjer je po njegovem doslej prihajalo do veliko izkoriščanja in nepreglednosti poslovanja ter neplačevanja prispevkov. Glede kritik, da si manjše šole vožnje sedaj ne bodo več mogle pomagati z upokojenimi učitelji ali "popoldanci", pa Žagar meni, da bo to še vedno mogoče, a na podlagi bolj pregledno urejenih razmerij. 

Najbolj trd oreh pa po mnenju Žagarja ministrstvo oziroma AVP čaka glede ureditve primernih poligonov, ki so izrednega pomena za kakovostno izobraževanje kandidatov, a se ta problematika vleče že 20 let.

"Na primerno urejeni neprometni površini kandidat lahko osvoji številne veščine, zaradi katerega bi bilo hupanja in nestrpnosti drugih voznikov do avtov z oznako šola vožnje veliko manj," je prepričan Žagar in navaja primere učenja parkiranja ali obračanja. Tudi pri izpitni vožnji bi te veščine lahko po dosedanji zakonodaji izpitna komisija že preverjala kar na poligonu in v prometu, vendar jih v praksi ne, saj imajo primerno urejene površine le redke šole vožnje, dodaja.

Prav tako si želi konkretnih analiz glede koristnosti dosedanjih programov edukacijskih delavnic in tečajev za voznike začetnike, čeprav se strinja, da uvedba novega tečaja za motoriste "ne more škoditi."

andrej.leban@zurnal24.si