Novica je namreč stara že štiri leta, pri Darsu pa so nam odgovorili, da tudi v prihodnje nakupa tovrstnih radarjev nimajo v poslovnem načrtu.

Merjenje povprečne hitrosti

Za kaj gre? Že maja leta 2008 je v internem glasilu Darsa pisalo, da bodo skupaj s policijo začeli nameščati radarje, ki bodo sekcijsko merili hitrost, prvi tak pa naj bi bil na odcepu med Brezovico in Vrhniko.

Radar deluje tako, da je postavljen na dveh delih odseka avtoceste. Z vstopom vozila v "radarski" odsek radar zabeleži in definira vozilo (slika sprednjo tablico vozila, določi obliko vozila in čas vstopa vozila na avtocestni odsek). Enak postopek nato radar ponovi še pri izstopu iz merjenega odseka. Radar pri tem sam izračuna povprečno hitrost in če je ta prekoračena, sistem poišče podatke o vozilu in vozniku na dom izstavi račun.

V glasilu Dars Avtoceste so pred štirimi leti kot prednosti takšnega radarja omenjali, da z novimi radarji želijo preprečiti nenadno zaviranje pred stacionarnim radarjem, kot se to ves čas dogaja na območju stacionarnih radarjev.

Za zdaj radar ni v načrtih

Na naše preverjanje, ali so se zdaj le odločili za postavitev takšnega radarja, so nam v službi za komunikacije z javnostjo pri Darsu pojasnili, da nakupa tovrstnih radarjev nimajo v poslovnem načrtu.

Enako nam je pojasnila tudi Vesna Marinko iz službe za analize, razvoj in koordinacijo v Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa: "Pred časom smo želeli zagnati projekt, a se je vedno ustavilo pri težavah s financiranjem. Glede na slabo finančno kondicijo države ni pričakovati, da bi takšen radarski sistem kmalu zaživel na slovenskih avtocestah."

"Sistem, ki bi meril povprečno hitrost na nekajkilometrskem odseku, ni smiseln. Potrebovali bi ga po vsej avtocesti, to pa bi po žepu udarilo davkoplačevalce, tako z investicijo kot posledično kaznimi. To je verjetno vzrok, da vlada sistema za zdaj ni odobrila," dodaja Marinkova, ki pravi, da ima sistem več pozitivnih učinkov in je v prvi vrsti namenjen upravljanju prometa.

"S povprečno hitrostjo se zmanjša hrup, emisije CO2 v zraku, manj je tudi prometnih nesreč. Sistem nedvomno prispeva k večji varnosti. Pozanimali smo se, kako sistem deluje v Italiji in na Nizozemskem, investicija pa bi se povrnila prej kot v enem letu," zaključuje Marinkova.