Slovenija ni edina država, v kateri so tako vozniki kot neodvisna stroka tarnali nad kopičenjem prometne signalizacije, kar pri voznikih ustvarja le dodatno zmedenost in strah pred tem, da bodo kaj spregledali. Tipičen primer so mali znaki za cono 30 km/h, v katerih pa je kazen za prekoračitev še precej bolj boleča.

V Veliki Britaniji so denimo pred kratkim prav tako zagnali obsežne reforme, saj so izračunali, da se je v zadnjih 20 letih število znakov na cestah povečalo za skoraj 100 odstotkov, številne oznake se brez potrebe podvajajo. 

V Sloveniji so obsežne spremembe, ki bi signalizacijo hkrati dokončno uglasila s pet let staro zakonodajo, resno napovedovali že pred dvema letoma, a je pod takratnim ministrom za promet Samom Omerzelom pravilnik dobil toliko polen pod noge iz različnih interesnih združenj, da so ga pospravili v predal. 

Zdajšnji minister, pristojen za ceste, Peter Gašperšič, pa bo očitno izpolnil obljubo, saj naj bi nekoliko spremenjen pravilnik lahko pričel veljati do konca leta. Prestal je že javno obravnavo in medresorsko usklajevanje, do novembra pa imajo v skladu s pravili EU možnost pripomb še ostale članice, če bi v njem našle kakšna neskladja. Da je šel pravilnik tokrat "skozi", gre zasluga tudi drugačnemu pristopu, saj so bili posamezni deležniki, denimo občine, povabljene zraven že v proces izoblikovanja končnih rešitev.

Nekaterih znakov ne bo več dovoljeno "saditi"

"Eno bistvenih izhodišč pri pripravi novih rešitev je bilo zmanjšanje števila in korekcije velikosti prometne signalizacije, predvsem prometnih znakov. Tako novi predpis ne obsega določenih znakov, ki nimajo več pravega obveščevalnega pomena za udeležence cestnega prometa, njihov pomen pa je že vključen ali pa sploh ni zajet v zakonodajo o pravilih cestnega prometa," temeljne usmeritve pri pripravi pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo. 

Iz pravilnika je izginilo kar nekaj znakov, ki se jih v praksi ni uporabljalo, številni pa so tudi dobili jasno navodilo, kdaj in kje se jih še sme uporabljati. Recimo znaka za nevarnost, ki opozarja na grbino na cesti, v naselju ne bi več smeli videti. Upravljavci so ga doslej zlorabljali in ga množično "sadili" po naseljih pred novonastalimi grbinami za umirjanje prometa. Podobno velja za znak za križišče z neprednostno cesto, trikotni znak za krožišče in še katerega.

Nekateri znaki so novi. Po vzoru drugih držav tudi Slovenija prevzema znak za hitro cesto, ki je sličen znaku za avtocesto, le da je v modri barvi. Še naprej pa ostaja v uporabi tudi znak "cesta, rezervirana za motorna vozila" oziroma kot se po novem imenuje "cesta, določena za posamezne vrste prometa." Na njej ni prostora za počasnejše od 60 km/h in za nemotorna vozila, verjetno se bo uporabljal predvsem na hitrih dvopasovnicah.

Pravilnik tako kot tisti izpred dveh let predvideva puščico za zavijanje v desno pri rdeči luči v križišču, pa oranžno barvo za obvoze zaradi gradbišč, znak za območje s pogostimi pojavljanjem megle, pa kombinirani znak za prehod kolesarjev in pešcev. Ni pa denimo več v predlogu različice oznake za začetek cone umirjenega prometa, ki bi imela poleg izrisano tudi najvišjo dovoljeno hitrost 10 km/h.

Talna označba za cono 30 km/h naj bi bila bolj vidna, saj odslej obstaja možnost, da jo upravljavec obarva z rdečo barvo. 

Pravilnik več poudarka daje na varnosti šibkejših udeležencev, tako upravljalcem nalaga, da morajo z rdečo barvo obarvati ali vsaj obrobiti prehod kolesarjev tam, kjer je dnevni pretok vozil nad 7.500. Dovoljene so tudi nove ureditve, ki kolesarjem dajejo več prostora v križiščih in jih postavljajo v prednost pred avtomobile.

Med zanimivostmi je tudi možnost uvedbe parkirnih mest, ki so namenjene  vozilom, ki prevažajo otroke, če ti za svoje gibanje uporabljajo otroške vozičke. Pojavlja se sicer vprašanje, kako bodo redarji ali druge pooblaščene osebe nadzirale pravilno uporabo teh parkirišč, ko je že brezvestnega parkiranja na prostorih za invalide ogromno. 

andrej.leban@zurnal24.si