Pet od sedmih kandidatov se je udeležilo novinarske konference v AMZS centru varne vožnje na Vranskem in tudi preizkusilo vozila na poligonu varne vožnje, vsak od njih pa je strnil svoj pogled na to, kakšna je in kakšna bi morala biti mobilnost v Sloveniji in kakšen zgled bodo državljanom v funkciji predsednika oziroma predsednice države.
Predsednik AMZS Andrej Brglez je v imenu gostiteljev dogodka namreč poudaril, da sta vloga in pomen predsednika države za prometno varnost velika. "Že leta 2007 smo v AMZS povabili sedem kandidatov za volan hibridnega avtomobila in s tem spodbudili debato o asistenčnih sistemih, med katerimi je bil tudi sistem ESC, ki je danes del standardne opreme in eden od ključnih sistemov za varno vožnjo avtomobila in motocikla."
Strokovnjak za promet je dejal, da so danes slovenske ceste že zelo varne, kljub temu, da imamo okoli 1,2 milijona registriranih vozil. Kljub temu na leto v prometnih nesrečah umre okoli 100 ljudi, zato tudi od novega predsednika oziroma predsednice pričakuje, da bo s svojim vplivom k temu pomagal največ, najhitreje in za najmanj denarja.
"Pri ljudeh je treba spodbuditi sočutje, strpnost in misel na druge. Govorimo o prometni kulturi, ki mora biti dodatna vrednost. Predsednik lahko pri tem izdatno pripomore," je prepričan predsednik AMZS.
Po Evropi bomo manj leteli z letalom
Kaj pa o tem meni pet od sedmih predsedniških kandidatov, ki so se udeležili dogodka na Vranskem? Kako bodo z zgledom in ravnanji pripomogli in utirali pot v bolj trajnostno mobilnost?
Milan Brglez je poudaril, da je kot predsednik državnega zbora naredil simbolična, vsebinska dejanja, "je pa dejstvo, da je mobilnost danes daleč od tiste, ki bi morala v prihodnosti veljati, ne le za ceste, za vsa prevozna sredstva." Brglez meni, da bi morali gledati znotraj evropskega okvira in zmanjšati predvsem število letov na kratkih razdaljah, ki imajo velik ogljični odtis. "Najprej bo treba ukiniti lete v Evropi na krajših razdaljah, do razdalje 1.000 km. Potovati bomo morali z železnico in izboljšati infrastrukturo na tem področju. Nujna je dobra mreža javnega prevoza, predvsem pa povezljivost različnih oblik prevoza, od javnega prevoza do uporabe koles, avtomobili bodo postali električni."
Zaveda se, da kot predsednik ne more neposredno usmerjati zadeve, lahko pa daje svojo težo tovrstnim razpravam, ki morajo biti strokovno in na ustrezen način utemeljene. Predsednik mora biti tudi zgled državljanom in državljankam, se pa zaveda, da bo težava, ali bo sploh lahko še smel sesti za volan avtomobila.
"Ko sem bil sam varovana oseba, je bilo možno voziti pod posebnimi pogoji." Brglez še ne ve, kako se bo prevažal na državniške obiske, pravi pa, da bi čim manj uporabljal letala in več avtomobil in javna prevozna sredstva, če bo to v okviru varovanja sploh mogoče. Državno letalo falkon, pa pravi, da mora opraviti 200 ur letov in naj bodo ti leti izkoriščeni pametno, za reševanje življenj in prevoz organov: "Včasih ga je treba poslati v zrak na nekatere relacije, kjer zvez ni, tam je koristen."
Prevelik izziv za varnostno službo
Anže Logar je poudaril svojo izkušnjo z varovanjem in mobilnostjo, ko je bil sam zunanji minister in varovana oseba. Logar, če se le da, čim manj uporablja avtomobil in veliko kolesari. Je zaprisežen kolesar in pravi, da prisega na zeleno tehnologijo in niti ne električno kolo, ampak poganjanje z nogami. Zeleni transport oziroma tehnologijo je, kot pravi, ena od ključnih točk programa.
Njegova izkušnja je bila, da se je kot zunanji minister v službo vozil s kolesom, vendar pa je obupal nad sistemom. Zaradi varovanja je za njim kolesaril varnostnik in še spremljevalni avtomobil, tako, da se je na koncu vdal v usodo, saj je bil ta način transporta velik zalogaj za varnostno službo, hkrati pa z njim ni zmanjšal ogljičnega odtisa. Logar, ki se je v neformalnem pogovoru izkazal za poznavalca in ljubitelja avtomobilov, doma ima tri avtomobile ugasle znamke SAAB, pravi, da je pred nami poseben ali zelo zahteven del zelene preobrazbe, kjer lahko predsednik igra pomembno vlogo s svojim zgledom.
"Opozarjanje ne spreminjanje navad. Učinek bo viden šele, ko bodo ljudje in podjetja spremenili svoj način delovanja." Izpostavlja enega od logistov, k ima v svoji floti 20 ladij, ki po njegovih besedah okolje onesnažijo toliko kot celoten osebni promet v EU. "Družbena odgovornost podjetij je ključna, predsednik republike pa lahko z nagrajevanjem dobrih praks v domačih podjetjih vzpostavil sistem, da začnemo tekmovati, kdo bo okolju najbolj prijazen."
Šest članov družine in samo en avtomobil
Janez Cigler Kralj je prav tako prepričan, da je preventivno delo ključnega pomena za prihodnost mobilnosti. Pomembno je, da je mobilnost na eni strani trajnostna, na drug strani pa dostopna in praktično izvedljiva. Med večje izzive v mobilnosti vidi tudi starajočo se družbo. "Daljše življenje pomeni več starejših voznikov vključenih v promet v različnih pogojih, na drugi strani pa so mladi z izrazito družbeno izkušnjo, ki drugačnost prinašajo v promet. So hitro prilagodljivi, preizkušajo nove oblike mobilnosti in hitro ugotovijo, katero je za posvojiti in katero ne." Pomembno se mu zdi tudi to, da ne vozimo le avtomobila, ampak tudi druga prevozna sredstva, smo kolesarji in pešci. Le na ta način bomo bolj pazili eden na drugega, saj bomo poznali različne vloge.
Zanimivo stališče ima do pogonskih agregatov. "Veliko upanja smo polagali v električna vozila. Leta 2007 sem bil v Peterletovem štabu in danes lahko povem, da smo preveč pričakovali od elektrike. Treba bo računati tudi na vodik, tudi dizel. Klasika ni rekla zadnje besede, saj so tudi nova dizelska vozila zelo čista in jih ne smemo odpisati." Tudi Cigler Kralj je podal osebno izkušnjo. "Smo šestčlanska družina in živimo v Komendi, 25 kilometrov oddaljeni od Ljubljane, kamor se vozim v službo. Poskušamo živeti z enim avtomobilom, kar je zelo zahtevno, saj smo vezani tudi na vrtec in vse dejavnosti. Večkrat premislimo, kako, kdaj in kam se bomo peljali, kdo bo pobiral koga. Več voženj združujemo," opisuje zahtevnost življenja z enim avtomobilom, a dodaja, da je treba manj obremenjevati infrastrukturo. "Rad pešačim – kar najraje, kar je v formalni obleki včasih zelo težko."
Namesto z letalom z nočnim vlakom v Bruselj
Znano je, da je predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar zaprisežena motoristka, vozila je že skoraj vse, "le ladje mi niso zaupali", je dejala in poudarila, da ima zelo rada mobilnost, ki je del njenega življenja in del družine. "Je pa treba bolj razmišljati, kako se prevažati iz enega na drug konec sveta, da naš planet ne bo ogrožen še bolj, kot je. Izjemno pomembno je, da je EU gonilna sila pri trajnostni mobilnosti, da se veliko dela na tem področju. Zaveze o zniževanju škodljivih izpustov snovi v zrak, kamor sodi tudi promet, so jasne. Toplogredni plini razkrajajo naše ozračje. EU največ vlaga v trajnostni razvoj, veliko denarja gre v nerazvite države," pravi Pirc Musarjeva, ki kot izjemno pomembno za promet izpostavlja tožbo na evropskem sodišču, v kateri 10 mladih portugalskih fantov in deklet, toži 13 držav, da onesnažujejo Portugalsko. "Sodniki tožbe niso spoznali kot nedopustne. Prihodnje leto bo sodba izdana, kar bo pomembno za celotno Evropo. V Sloveniji zelo, zelo zaostajamo z mobilnostjo. To vem, ker veliko potujem po svetu. Nam šepa infrastruktura. V avtomobilih je pogosto le en potnik. Treba bo nekaj narediti na železnicah. Izgubili smo Adrio Airways. Upam, da bodo slovenske železnice našle in videle priložnost, da se bomo v Bruselj vozili s spalnikom čez noč. V Švici avtomobile naložijo na vlak in jih vozijo iz enega na drug konec države. Sama bom imela svetovalca za podnebne spremembe in eko sisteme, bom glasnik zelenih tehnologij v gospodarstvu. Krožno gospodarstvo je pomembno za ves planet."
Všeč so ji tudi platforme, ki jih uporabljajo mladi za skupne in poceni prevoze po Sloveniji "To je pametno spodbujati." Pirc Musarjeva ima v pisarni službeno kolo, s katerim skupaj s sodelavci potuje po Ljubljani. Drugače pa je motoristka, kjer mora biti kot bolj ogrožena udeleženka v prometu še posebej pozorna. Meni, da je to pozornost na lastnost varnosti in varnost drugih v prometu treba zasidrati sidrati v družbo, da je na motor treba iti s čisto glavo. "Motoristična izkušnja je ta, ki je povzročila, da sem tudi v avtomobilu bolj previdna." Izpostavila pa je tudi to, da Slovenija nima dirkališča. "Pred kratkim sem bila z motorjem na dirkališču. Vsi motoristi so me spraševali, zakaj Slovenija nima dirkališča. Rekli so mi celo, da je Slovenija edina v EU, ki ga nima. Prepričana sem, da bi se mladi motoristi na dirkališču zdivjali na varen način in bi izgradnjo absolutno podprla."
Človek lahko najbolj napreduje
Vladimir Prebilič pravi, da se je treba usmeriti na dejanja, na konkretne stvari. "Z AMZS smo na dolenjskem in kočevskem pripravili koncept, ki pa še ni zaživel." Zaveda se, da je, sploh v bolj odročnih občinah, infrastruktura ključnega pomena. "Žalosten sem, da se pogovarjamo o manjkajočih sredstvih in virih za varno infrastrukturo. Ministrstvo se bori za denar za ceste, za bolj varne in okoljsko sprejemljive ceste. Preveč denarja investiramo v cestno in ne železniško infrastrukturo. Trajnostna mobilnost je povezana z železniško infrastrukturo." Poudarja, da so po 52 letih v Kočevju spet dobili železnico, kar je velika pridobitev za Kočevje in regijo.
"Vse skupaj se spremeni, če imaš voljo. Mora pa biti železnica konkurenčna cestni infrastrukturi. To je velika priložnost, ki jo zamujamo. Tovornjake je treba dati na železnice. Enkrat je treba začeti. Če je možno, je treba to narediti tudi z avtomobili. Treba je razbremeniti cestno infrastrukturo." Spregovoril je tudi na temo različnih pomagal v avtomobilih. Tehnika namreč hitro napreduje, Prebilič pa bi se osredotočil na hibridna in električna vozila. "Še prej pa moramo napredovati sami. Manj napredujemo pri človeku. Človek je še vedno nezamenljiv, on vozi in odloča, če bodo varnostni mehanizmi delovali. Mi moramo mlade izobraziti. Še vedno je premalo zavedanja in odgovornosti posameznika, ko se usede v avto. Vsak bi moral vedeti, da lahko ob nepremišljenosti smrtno vpliva na kogarkoli v prometu." Zato poudarja, da je v izobraževalnem sistemu storjenega premalo. Predlaga, da bi imeli vsi vozniki v določeni življenjski dobi osvežitveni tečaj vožnje.
če ma čisto vest lne rabi varnistikov... če je pa lažnjivec in lopov pa ja.. z tem izkazuje da ni …
Ni res, da je Slovenija edina brez dirkališča. V Švici so bile moto dirke prepovedane od leta 1955. Bodo pa …
Takole bom rekla, lahko predsedniški kandidati nabijajo o zeleni energiji in ne vem čem vse, verjamem pa prav nobenemu ne …