Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je bila 14. marca letos navdušena, ko jo je v Amsterdamu naokoli prevažal avto, ne da bi ji bilo treba storiti karkoli. Zapisala je, da bo avtonomna vožnja od leta 2019 dalje realnost.

Drugi že testirajo, kaj pa mi?

Velika Britanija in Nemčija že omogočata testiranja avtonomnih vozil na svojih avtocestah, kako daleč pa je Slovenija z izgradnjo infrastrukture, ki bo na naših cestah omogočila samodejno vožnjo? Ali bomo pred uvedbo tehnologije na cesti tudi pri nas testirali avtonomno vožnjo? Ste v dogovorih s proizvajalci vozil, da bodo zagotovili vozila za teste? Kaj Amsterdamska deklaracija zahteva pod izrazom digitalna infrastruktura? Kaj točno bo morala Slovenija na tem področju postoriti?

To so vprašanja, ki smo jih naslovili na Ministrstvo za infrastrukturo, dobili pa naslednji odgovor: "Testiranja avtonomnih voženj potekajo v Evropi že vrsto let in vzpodbudne rezultate avtonomna vozila kažejo predvsem v urbanih področjih. Avtonomna vozila se imenujejo avtonomna zaradi principa avtonomne in avtomatične zaznave geometrije infrastrukture, ovir na cesti ali ob njej, hitrosti drugih vozil v radiju 360 stopinj ..., ki temelji na kamerah in senzorjih na in v vozilu. Vsekakor se pričakuje "boom" avtonomnih vozil, ko bo infrastruktura opremljena z oddajniki, ki naj bi avtonomnim vozilom omogočala dodatne možnosti, kot so predvidevanje dogodkov (npr. zastojev) ali sprotno sporočanje o nesrečah, nenapovedanih zaporah, itn. V tem smislu govorimo o kooperativnem kontekstu in kooperativni komunikaciji med vozili in infrastrukturo. Vse to je še vedno v fazi testiranj in zagotavljanj frekvenčnega področja za t.i. C-ITS komunikacijo na 5,9 GHZ."

V nemška mesta le še novi dizelski avtomobili

Druga aktualna tema so motorji na notranje zgorevanje. Dizelska problematika je po zadnjih aferah še posebej pereča tema. V Nemčiji naj bi že prihodnje leto omejili promet v nekaterih mestih za vozila, ki niso opremljena z dizelskimi motorji, ki zadovoljujejo euro 6 emisijske standarde, takih pa je večina slovenskih dizelskih avtomobilov. V nizozemski vladajoči laburistični stranki PvdA pa so pred kratkim izrazili pobudo, s katero želijo do leta 2025 prepovedati prodajo vozil z bencinskim in dizelskimi motorji. In temu je naklonjeno vse več držav.

"Res je, da sta to napovedali tako ministrica za infrastrukturo in promet ter ministrica za okolje Nizozemske na ministrskem srečanju v Amsterdamu 14. in 15. aprila letos. Omejitev prodaje vozil, ki uporabljajo fosilna goriva za pogon po določenem datumu ne pomeni, da vozila na notranje izgorevanje ne bodo tranzitirala Nizozemske po omenjenem letu, ampak bo verjetno tej pobudi sledila vrsta ukrepov za spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti v smeri "zero emission perspective"," odgovarjajo pristojni na Ministrstvu za infrastrukturo, ki smo jim zastavili še dve vprašanji.

Kakšna je strategija in dolgoročna usmeritev Slovenije na področju motorjev z notranjim zgorevanjem?

"Strategija za vzpostavitev infrastrukture in uporabe vozil na alternativna goriva v RS je v procesu izdelave in naj bi bila pripravljena do konca leta 2016. V letu 2014 je bila v Uradnem listu EU objavljena direktiva 2014/94 EU, ki je državam članicam, naložila, da do novembra 2016 sprejmejo strategijo na tem področju. Za ta namen je Vlada RS v letu 2015 imenovala medresorsko delovno skupino, ki je zadolžena za njeno pripravo. Za enkrat o konkretnejših ukrepih še ne moremo govoriti."

In še, ali nameravate omejiti vožnjo v slovenskih mestih s starejšimi dizelskimi motorji in katerimi (Euro4, Euro5)? Dobili smo zelo PR-ovski odgovor. "Vsekakor bo Ministrstvo sodelovalo z mesti in regijami pri nadaljnjih ukrepih za zmanjševanje emisij in spodbujanje zelene mobilnosti."