Na kratko sem preveril, kako se drži začetnik vala malih križancev, ki je sprožil pravcato manijo na evropskem in tudi slovenskem trgu. Pri nas jih je registriranih kar okoli 2.100, kar je približno toliko kot škod yeti.
Nissan juke je prišel na cesto že leta 2010 in je bil od takrat le enkrat deležen manjših oblikovnih popravkov. Kako sploh lahko popravljaš tako posrečeno podobo, ki je še tudi po toliko letih nekaj posebnega na cesti?
Pri Nissanu so mu življenje raje podaljševali z dodanimi možnostmi glede personalizacije in uporabnih pomagal. Da gre že od začetka za izvrstno zamišljen recept, dokazuje visoko mesto na primerjalnem testu križancev, ki smo ga pri žurnal24.si izvedli v sodelovanju z drugimi slovenskimi avtomobilističnimi redakcijami. Čeprav eden starejših med primerjanimi avti, se je juke uvrstil v zlato sredino.
Nujen je pritisk na tipko
Dizelski motor v juku je nesporno namenjen predvsem tistim, ki so veliko na avtocesti. A to še ne pomeni, da je v ospredju le varčnost, saj je z 81 kilovati pod nabuhlih nosom juke zelo poskočen. Le tipko za menjavo režima delovanja motorja in volana je potrebno pritisniti na športni režim, saj je takrat odzivnost bistveno izboljšana. Za mestni tip voženj je veliko bolj ustrezen cenejši in tišji 1,2-litrski turbo motor.
Prednji del podvozja pri juku je znova dokazoval, da se z nadpovprečno resnostjo loteva ovinkastih izzivov, nekoliko slabše pa sodeluje zadek. Juke bo šel v zgodovino tudi kot tisti mali križanec, pri katerem je moral lastnik sprejeti enega večjih kompromis glede samega udobja podvozja - tresljajev na cesti je nadpovprečno veliko. Modernejši križanci znajo biti udobnejši, res pa je tudi, da jih zna biti je le peščica tako športno nastrojenih.
Znotraj se mu leta kljub moderni tehniki zelo poznajo
Testnež z opremo N-tec je ponujal všečen kompromis pri opremi, saj za minimalen dodatek nudi več modernosti od opeme accenta. Športnost poudarjajo 17-palčne pnevmatike (zaradi njih je vožnja lahko športnejša, a tudi manj udobna), pa LED dnevne luči, predvsem pa se kiti z vgrajenim infozabavnim sistemom. Ta ima tako navigacijo kot povezavo s kamero za vzvratno vožnjo. Slednja je zelo dobrodošel pripomoček zaradi slabše preglednosti nazaj.
Detajl, ki me je poleti zelo zmotil, je nastavljanje klimatske naprave. Te ni mogoče nastaviti tako, da bi zrak pihal zgolj v vetrobransko steklo. Oziroma je mogoče, a takrat deluje zgolj s polno močjo. Ostalo mi je le, da mi je hladen zrak pihal skozi reže na armaturki neposredno v telo. Apčih!
Kdor juka kupuje zaradi notranje prostornosti za prednje in zadnje potnike, naj gre drugam. Kdor je pretirano občutljiv na hrup pri višjih vrtljajih, trdo plastiko in na fizična stikala, prav tako. Juke je bil zasnovan v času, ko iphoni še niso vladali svetu in temu primerno je njegova notranjost skozi moderna očala že precej “passé”. Ostaja pa mu všečen dvignjen položaj za volanom, enostavno upravljanje in več kot spodoben dizel v nosu.
Ko bi bil tudi naslednik tako dober ...
Nissan juke prve generacije pelje enega svojih zadnjih krogov. Tudi po toliko letih se trudi biti verodostojen tekmec številnih posnemovalcev, medtem ko ima pred marsikaterim to prednost, da se lahko po vseh teh letih za križanca prodaja že za dokaj ugodno ceno. Govora je o 18.140 evrih za dizla z nadpovprečno opremo.
Podatki o vozilu: nissan juke 1.5 dCi N-tec
Motor: 1.461 cm3, turbodizelski, 81 kW (110 KM) pri 4.000 vrt/min.
Navor: 260 Nm od 1.750 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.135 × 1.565 × 1.765, medosna razdalja 2.530.
Prtljažnik (v litrih): 354-1.189.
Poraba na testu: 5,1 litra/100 km (mešani cikel), izpust 104 g CO2/km.
Zmogljivosti: 175 km/h, 11,2 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena (redna/s popustom): 18.540 evrov
Plusi: Videz, motor, dinamičnost.
Minusi: Trdo podvozje, zastarelost notranjosti.