Ali je to dobro ali ne, bo povedal trg. Dejstvo je, da je passat CC ob predstavitvi leta 2008 požel veliko zanimanja, ker je bil svež in drugačen.

Prav zato bi pri novincu pričakovali večje spremembe, ki pa se nanašajo zgolj na modne muhe v obliki novih platišč, bleščečih kromiranih dodatkov (s kromom so pozabili obleči zaključek dvojne izpušne cevi), malenkostno je spremenjen zadnji odbijač, kot tudi vrata prtljažnika in maska. Še najbolj pomembno je, da so zdaj serijsko z na cesti opaznimi bikseonskimi žarometi opremljene vse izvedenke, na novo so razvili zadnje luči z LED tehnologijo. Kljub temu, da nismo dočakali revolucije, ostaja premium in eleganten avtomobil.

Znotraj spremembe letijo na počutje

Foto: Boštjan Tacol Volkswagen CC Tudi znotraj je velika podobnost z letom 2008, a je zdaj udobje za stopnico višje, voznikovo okolje pa ergonomsko prijaznejše. Potovalni prostor testnika je bil zasnovan štirisedežno, z dvema ločenima sedežema zadaj, kar pomeni več udobja kot v primeru, da izberete petsedežni model s klasično klopjo za tri potnike zadaj. Materiali so odlični, za dodatno prijetnost skrbi doplačljivo panoramsko strešno okno, ki se tako kot mrežica za zatemnitev zadnjega stekla upravlja elektronsko.

Na razkošnih sedežih, ki so oblečeni v doplačljivo kombinacijo usnja in alkantare, se sedi udobno. Kljub temu, da si podvozje deli s passatom in se ne ponaša z veliko medosno razdaljo, je prostora za kolena zadaj veliko, manj pa za glavo. Bosta pa zato potnika zadaj več trdote občutila pri vožnji po slabo vzdrževanih cestah, na to pa imajo vpliv tudi velika 18-palčna kolesa.

Sistemi delujejo germansko dobro

Foto: Boštjan Tacol Volkswagen CC Zadnja sedeža preklopimo s potegom na ročico. Pri tem dobimo karavanskih 532 litrov prostora, a je nalaganje velikih predmetov omejeno zaradi manjše odprtine prtljažnih vrat, ki jih odpiramo s pomočjo stikala na ključu za zagon avtomobila ali ročice v notranjosti vozila.

Hvalimo veliko odlagalnih površin in kakovost izdelave, zamera leti zgolj na že kičasto mešanje številnih barvnih vzorcev, od oker plastike in imitacije lesa do aluminija in črne plastike.

Na vrhu sredinske konzole je zdaj klasična analogna ura, kar je korak naprej pri premium vsebinah, lepša so stikala za upravljanje s klimatsko napravo, všečni so merilniki pred voznikom, ki se po vzoru na športna vozila ob zagonu motorja najprej zavrtijo do konca in nato postavijo v začetni položaj. Bolj logično so uredili položaj številnih stikal za vklapljanje in izklapljanje sistemov, kot so ESP, ročna zavora in parkirni asistent.

Na sredini vlada velik ekran na dotik, ki v kombinaciji s tipali spredaj in zadaj služi kot pomagalo pri parkiranju, ki je pri tem vozilu nujno. Na voljo vam je tudi sistem samodejnega parkiranja, ki ga bodo znali ceniti tisti manj vešči bočnega parkiranja, saj bo sistem hitro in natančno delo s pomočjo nadziranja voznika opravil sam. Varnostnih tehnoloških bonbončkov je veliko, a nekateri vseeno manjkajo, vsi pa delujejo dobro. Varnostni sistem lane assist voznik aktivira z ročico levo od volana, sproži pa se pri 60 km/h. Če voznik brez smernika zavije čez črto razmejitve cestišča sistem aktivno poseže v krmiljenje volana in ga popravi, tako da ostanete na svojem voznem pasu. Škoda le, da testnik ni imel tudi sistema za prepoznavanje vozil v mrtvem kotu. Vzorno deluje tudi sistem za samodejno dinamično uravnavanje dolgih luči.

Motor za umirjene

Foto: Boštjan Tacol Volkswagen CC Predvsem pri vožnji skozi ovinke smo pogrešali sistem za nastavitve podvozja, saj bi bila vožnja z bolj športno trdoto volana in natančnostjo podvozja še bolj natančna, a smo kljub temu uhajanje nosu občutili le v hitrejših izstopih iz ovinkov.

Raje kot ovinke ima dolge ravnine in višje hitrosti. Preizkusili smo dvolitrsko turbodizelsko različico s 103 kilovati moči (140 KM) in odličnim šeststopenjskim DSG menjalnikom, ki jo priporočamo zmernim voznikom, tistim, ki radi prehitevajo, pa bi raje priporočili zmogljivejšo in za 1.700 evrov dražjo dvolitrsko TDI različico s 125 kilovati moči (170 KM).

Hvaljeni menjalnik z dvojno sklopko poskrbi tako za udobno križarjenje, kjer smo s pridom uporabljali zelo dober tempomat, kot hitro pretikanje, še posebej če za to uporabljamo obvolanski ročici, v pomoč pa mu je tudi obilica navora. Veliko potenciala pokaže že pri 1.500 vrtljajih, sape pa mu ne zmanjka še dolgo časa. Nekaj težav je imel menjalnik zgolj takrat, ko smo preveč samozavestno pohodili stopalko za plin, za razliko od ročnega pa je tudi nekoliko bolj potraten z gorivom. Če lahko TDI pogonskemu agregatu med minuse pripišemo glasno in nemirno delovanje, pa se kljub ne preveč nežni vožnji odkupi z nizko porabo. V povprečju je računalnik pokazal porabo 6,4 litra na sto prevoženih kilometrov, a smo prepričani, da bi jo lahko eko vozniki znižali še vsaj za dodaten liter.

Ob številnih dodatkih cena z osnovnih 32.979 evrov v primeru testnika pobegne na visokih 40.647 evrov.

Podatki o vozilu: Volkswagen CC 2.0 TDI DSG (103 kW BlueMotion Technology)
Motor: turbodizelski, štirivaljni
Prostornina: 1968 ccm
Najvišja moč: 103 kW (140 KM) pri 4.200
Najvišji navor: 320 Nm med 1.750 - 2.500
Poraba na testu: 6,4 litra/100 km (test – mešani cikel), izpust 139 g CO2/km
Zmogljivosti: 212 km/h, pospešek 9,8 sekunde od 0 do 100 km/h
Mere (D x Š x V) (v mm): 4.802 x 1.855 x 1.421, medosna razdalja 2.710
Prtljažnik: 532 litrov
Cena: 32.979 evrov (osnovni)/40.647 evrov (testni)