S pomladjo so se na ceste vrnili motoristi in vse se začenja znova. Začeli bomo novo štetje smrtnih žrtev in upali, ne bo preseglo lanskega. Če ne bo, potem je vse v najlepšem redu, če bo število višje, bodo veljaki ob koncu sezone krivdo valili drug na drugega in se spraševali, kdo je kriv za morijo. Problem je večplasten, kdo se ga bo lotil, pa ne ve nihče. Prvi problem predstavlja pomanjkanje motorne vzgoje. Za zdaj na obzorju ni zakona, ki bi motoriste tudi po opravljenem vozniškem izpitu posadil v učilnice in jih poučil o nevarnostih, ki prežijo nanje, potem pa bi na poligonu preveril še njihove motorične sposobnosti. Brez pardona.

Zakon. Svoje sta (sodeč po statistiki) sicer naredila strožji nadzor, ki ga bodo policisti letos okrepili še s helikopterskimi preleti, ter novi zakon, ki je začel veljati lani in je dodatno omejil moč motorjev za mlade voznike. A tudi ta ugodna statistika se bo enkrat ustavila. Kaj bomo potem? Problem predstavljajo ceste, ki so v zelo slabem stanju, in vsi v avtomobilski stroki vemo, da ima to velik vpliv na varnost vseh v prometu, tudi motoristov. In ravno tu je poleg zviševanja znanja in izboljšanja vzgoje voznikov v prometu največ prostora za izboljšave. Zato se nehajmo obtoževati in naredimo okolje primerno za vožnjo, dvignimo ozaveščenost do šibkejših v prometu in voznikom zvišajmo raven znanja. Motoristi tako ali tako niso veliko drugačni od voznikov avtov, le bolj izpostavljeni so.