"Vsi pravijo, da samo za trenutek nekam skočijo. V resnici pa gre za primitivizem in pomanjkanje kulture ter vzgoje," neupravičeno parkiranje na mestih za invalide komentira Slavko Savič , vodja kranjskega mestnega redarstva. "To je posebnost našega miselnega prostora, v sosednji Avstriji česa podobnega ne boste videli," dodaja.

	Zdravi ljudje, ki tako nekulturno izkoriščajo parkirišča za invalide, pozabljajo, da bodo morda že naslednji trenutek tudi sami invalidi in jim bo takšno mesto pomenilo zelo veliko. Rafko Jurjevčič, paraplegik in dobrotnik leta 2006

S 3. majem se je izteklo prehodno obdobje, v katerem so morali vsi dosedanji upravičenci za invalidske parkirne karte na upravnih enotah pridobiti nove. Te so na notranji strani opremljene s fotografijo upravičenca in s številko odločbe, zato je zloraba praktično nemogoča. Tako naj bi preprečili vsakdanjo prakso, ko so z izposojenimi ali celo fotokopiranimi kartami na za invalide namenjenih mestih parkirali tudi gibalno povsem zdravi ljudje.

Kako pogosto se to dogaja, priča tudi anketa na spletni strani www.zurnal24.si/avto , v kateri je več kot tretjina sodelujočih odgovorila, da je v preteklosti že neupravičeno parkirala na mestih za invalide.

"Da lahko parkiram v bližini vhoda, mi pomeni takorekoč vse," je razložil paraplegik Rafko Jurjevčič . "Če moram vozilo pustiti kje drugje, nujno potrebujem pomočnika, s čimer izgubim svojo samostojnost." Kot dodaja, ne more razumeti, zakaj se zdravi ljudje, ki tako pogosto zasedajo njihove prostore, ne zavedajo, kako življenjsko pomembno je za invalide njim prilagojeno parkirno mesto.

Redarji in policisti so že začeli dosledno kaznovati vse tiste, ki še uporabljajo stare karte, seveda pa tudi vse brez njih. Za upravičence, ki si še niso priskrbeli nove karte, je kazen 40 evrov, za ostale dvakrat višja.

Po izkušnjah redarjev se vozniki bolj kot iz resničnega pomanjkanja prostih mest za parkiranje na mestu za invalide odločajo zaradi osebnega ugodja in bližine vhoda. © Miha Pečoler

Kdo je upravičen do parkirne karte za invalide:
– ljudje, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin priznano najmanj 60 odstotno telesno okvaro, ljudje z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30 odstotno telesno okvaro;
– težko telesno prizadeti ljudje;
– spremljevalci, ki vozijo in spremljajo invalidne ljudi;
– zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij, kadar obiskujejo oskrbovance.