Evropska kolesarska federacija namreč želi do 15. novembra zbrati milijon podpisov za znižanje hitrosti v naseljih s 50 na največ 30 kilometrov na uro. "To ne pomeni, da hitrost na nekaterih odsekih v urbanih naseljih, kot so vpadnice, ne bi smela biti tudi višja. To bi bilo v domeni lokalnih skupnosti, mest, vasi," pojasnjuje Janez Bertoncelj s Slovenske kolesarske mreže. Če bodo podpise zbrali, bo predlog obravnaval Evropski parlament.

Za mnenje o tej temi smo povprašali strokovnjaka za promet Andreja Brgleza: "Mislim, da se posploševati kar tako ne da. Pri nas so si naselja zelo različna, vselej omejitev hitrosti na 30 km/h ni primerna. Morali bi natančno kategorizirati ceste. Tam kjer je težko doseči dovolj visoko stopnjo varnosti za kolesarje, na primer ceste brez pločnikov ali stara mestna jedra, je zmanjšana hitrost potrebna, v novih naseljih, kjer je moderna infrastruktura, pa ne."

Foto: Žurnal24 Anketa Se pa Brglez strinja, da bi morali imeti ljudje, ki se vsakodnevno srečujejo s težavami v prometu, več besede pri odločanju. Zato se strinja z načinom elektronskega zbiranja podpisov, ki bi bili neke vrste obveza, da bi politiki presojali o zakonih. "Državljanske pobude so dobre. Promet na različne načine zadeva vse ljudi. Ne samo zaradi varnosti in okolja, ampak tudi zato, ker se vsak dan z njim srečujemo in nam omejujejo življenje," pravi strokovnjak za promet in dodaja: "Danes to urejajo ljudje, ki so tam po službeni dolžnosti, mi pa ceste uporabljamo, narejene so za nas. In če nam niso po volji, potem se je treba javiti in reči, da ni prav. Zato podpiram, da se ljudje organizirajo. Elektronsko soodločanje je aktivna demokracija, to je dodana vrednost sodobne družbe, da se na ta način bolj vključimo v odločanje. A s tem, da podamo svoje, preverljive podatke, da glas res šteje. To, da je glas oddan preko interneta, ne sme biti razlog, da nekdo ne ve, kaj je podpisal. Še posebej bi bilo tako odločanje dobro za prometne stvari. Politika bi se morala na to odzvati."