Pred tednom dni smo se udeležili slovenske predstavitve nove Hyundaijeve podznamke povsem električnih vozil Ioniq. Hyundai je pokazal svoj tehnološki presežek, električni ioniq 5, ki stane najmanj 43.500 evrov, z odbito subvencijo 4.500 evrov manj. Tudi konkurenčni električni avtomobili koncerna Volkswagen dosegajo ali presegajo omenjene cene.
So nova resničnost avtomobili za 40 tisoč evrov, nas je zanimalo, predvsem zato, ker je Hyundai najavil pod znamko Ioniq večji vozili ioniq 6 in ioniq 7. Hyundai je na srečo globalno platformo razvil tudi za manjša vozila, a je že Volkswagen najavil, kaj lahko pričakujemo od električnih vozil. Mali mestni ID.2, ki naj bi na trg prišel leta 2025 bo stal okoli 20 tisočakov. Večjega optimizma, da bodo avtomobili cenejši, ne daje niti napoved novega emisijskega standarda euro 7, ki daje pospešek elektromobilnosti.
Posamezni modeli vozil so se od leta 2002 do 2020 po podatkih analitske hiše JATO Dynamics podražili za 63 odstotkov, predvsem na račun novih tehnologij, v zadnjih letih pa zaradi hitenja k elektrifikaciji.
Draga električna mobilnost
Avtomobilska industrija torej vstopa v novo obdobje. Medtem, ko nekateri navdušeno navijajo za električno mobilnost, drugi dvigujejo obrvi in celo prst. Ker je elektromobilnost zelo draga, s seboj prinaša zaskrbljenost.
To potrjujejo tudi besede direktorja češkega proizvajalca avtomobilov Škode Thomasa Schäferja, ki je v intervju za nizozemsko revijo Auto Week ocenil, da se bodo cene konvencionalnih in električnih avtomobilov kmalu izenačile, a ne tako, kot bi si kupci predstavljali. Verjame, da bodo avtomobili, ki jih poganjajo toplotni motorji postopoma postajali dražji, dokler ne dosežejo ravni električnih avtomobilov.
Trg vozil z motorji na notranje zgorevanje bo upadel, še posebej s prehodom na emisijski standard euro 7. To bo še povečalo stroške, ne samo zato, ker bo treba naložbe povrniti z manjšo količino, ampak tudi zato, ker euro 7 postavlja še višje zahteve za emisije, kar posledično zahteva večje naložbe. "Prišel bo čas, ko bo majhen bencinski avtomobil dražji od srednje velikega električnega," je za nizozemsko revijo povedal Schäfer.
Nova pravila bodo pe podražila avtomobile
Besede šefa Škode glede na situacijo, v kateri so se znašli avtomobilski proizvajalci, sploh ne zvenijo pretirano. Prehod na elektromobilnost je svetovni trend, zato se morajo proizvajalci prilagoditi različnim predpisom in kvotam. Zlasti v Evropski uniji se za preseganje mejnih vrednosti emisij flote spopadajo z astronomskimi globami. Največji zaplet pa predstavljajo kupci sami, ki jih električni avtomobili ne zanimajo tako, kot bi si želeli uradniki in politiki v Bruslju.
Po eni strani potrošnike odvračajo kompromisi, ki jih prinaša uporaba električnega avtomobila, na primer nezadostna infrastruktura za polnjenje in počasno polnjenje, po drugi strani pa so ovira gospodarski dejavniki. Električni avtomobili so preprosto dragi in brez državnih subvencij ter davčnih olajšav, je zanimanje zanemarljivo. V Sloveniji na primer prodaja novih 100-odstotno električnih vozil predstavlja okoli dva odstotka novih registracij. Letos so v prvih devetih mesecih po podatkih Sekcije za motorna vozila pri nas registrirali okoli 1.100 električnih vozil, kar je sicer nekaj več kot v celotnem letu 2020. Poleg tega sta razvoj in proizvodnja električnih vozil za avtomobilske proizvajalce draga.
Posledično proizvajalcem ne preostane drugega, kot da zvišajo cene običajnih vozil. To se dogaja že danes. Čeprav k temu prispevajo tudi pandemija COVID-19 in kriza čipov, so avtomobili dražji, zlasti na račun nove tehnologijo, ki pripomore k temu, da vozila manj onesnažujejo zrak. Vendar tudi to ne zadošča, da bi proizvajalci avtomobilov pokrili stroške proizvodnje električnih avtomobilov in bi imeli še zadostno maržo. Prav zaradi dragih tehnologij, manjša in cenovno ugodnejša električna vozila trenutno še niso finančno upravičena.
Avtomobili bodo že kmalu 4.000 do 5.000 evrov dražji
Mobilnost bo kmalu dražja in nedostopna kot danes. Razlog so električni avtomobili, pa je na začetku leta za nizozemski BNR National Auto Show dejal Nizozemec Bram Schot, ki je leta 2018 na vrhu Audija zamenjal Ruperta Stadlerja, danes pa dela za naftnega velikana Shell.
Schot je prepričan, da je glavni razlog za naraščajoč trend pritisk EU na elektrifikacijo. Proizvajalci avtomobilov so zato prisiljeni istočasno proizvajati običajne avtomobile z motorji na notranje zgorevanje in hkrati razvijati in proizvajati električne avtomobile. Te tehnologije so po njegovih besedah nezdružljive, kar se v končnici pozna na ceni izdelka. Proizvajalci avtomobilov morajo večje stroške finančno pokriti. In ker električnih avtomobilov ni mogoče prodati z razumno maržo in v razumnih količinah, morajo kupci običajnih avtomobilov plačati več za električna vozila.
Svetlobe na koncu tunela ne vidi. "Več kot bodo avtomobilski proizvajalci prodali električnih avtomobilov, manj učinkoviti bodo, višje bodo cene avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, po katerih je povpraševanje največje," pravi nekdanji šef Audija. Dodal je svojo oceno, da se bodo cene avtomobilov v naslednjih letih v povprečju zvišale za 4000 do 5000 evrov.
Verjetno v drugih državah ni problem kupit avta za 40k€, jaz si pa ne predstavljam kako si naj povprečen slovenec …
No, sem rekel, da bom trajbal bencinčkara do onemoglosti. Pa ne, da si ne bi mogel privoščiti kakšne Tesle. Ko …