Na AutoBrief Akademiji, ki jo je podjetje AutoBrief organiziralo v sodelovanju z AMZS portalom DoberAvto ter podjetjem NLB Lease&Go, je o tem spregovoril direktor raziskav v družbi Valicon Matjaž Robinšak. Robinšak je povedal, da moramo razumeti, da se kupec avtomobila nahaja v določenem kontekstu. V zadnjih letih se je namreč na avtomobilskem trgu marsikaj dogajalo in to je treba upoštevati tudi pri prodaji avtomobilov..
Kriza za krizo
V zadnjih letih so nas presenetili pandemija kovida, pomanjkanje materialov in prekinitve dobav novih avtomobilov in inflacija, kar je vse močno vplivalo na avtomobilski trg. Gibanje na avtomobilskem trgu sicer spremljajo od leta 2009, ko smo vstopili v tedanjo finančno krizo, ki je vrh v Sloveniji dosegla leta 2014. Takrat se je gospodarski svet pri nas praktično ustavil.
Vendar pa so se zadeve po letu 2014 začele popravljati. A ne za vse, kot kažejo določeni indikatorji, ki jih spremljajo pri Valiconu. Na vrhu so tisti, ki še naprej živijo dobro, spodaj pa sta dva segmenta družbe. Za prvega velja, da je bil takoj prizadet in zato troši manj, v drugega pa spadajo ljudje, ki načeloma še imajo dovolj denarja za solidno življenje, vendar so zaskrbljeni glede svoje prihodnosti in se že vnaprej brzdajo pri nakupih.
Pri Valiconu so ugotovili, da je bilo leta 2014 v prihodkovnih težavah kar tri četrtine Slovencev. Ti so bili prisiljeni varčevati in niso kupovali nenujnih dobrin, med katerimi so tudi avtomobili. V tem času so sicer začeli v večji meri zapuščati tudi tradicionalne trgovce in se zatekati k diskontnim, kakršni so Hoffer, Lidl in podobni. V istem času so zabeležili tudi prvi porast nakupov preko spleta.
Po letu 2014 se je začelo stanje spet izboljševati in v letih 2018 in 2019 smo zabeležili ponovni porast samozavesti potrošnikov, saj jih je bilo 44 odstotkov spet solidno preskrbljenih s finančnimi sredstvi. Potem je pa je prišla pandemija kovida, in spet smo doživeli padec kupne moči, čeprav ta zaradi delno pomoči države ni bil tako korenit kot leta 2014. Sledila pa je energetska kriza kot posledica vojne v Ukrajini in lani septembra smo spet skoraj pristali na ravni iz leta 2014.
Vendar ni prišlo do povsem enakega padca potrošnje, saj so razmete začele hitro popravljati. Zdaj smo že na poti do izboljšanja razmer, vendar bo do povrnitve potrošniške samozavesti minilo še nekaj časa. Kljub temu pa še obstaja dobra polovica prebivalstva, ki je pri nakupih prisiljena v racionalizacijo. Ti odlagajo predvsem večje nakupe, med katere spadajo tudi nakupi avtomobilov. Avtomobil je po eni strani nekaj, kar potrebujemo, po drugi strani pa pomeni tudi določen statusni simbol.
Štiri generacije
Glede na ugotovitev, da danes dve tretjini Slovencev živita od plače do plače in da jih več kot polovica spreminja potrošniške navade, se bodo morali avtomobilski trgovci v večji meri zatekati k ponudbi možnosti financiranja, saj nakupov za gotovino ne bo več. Financiranje bo postalo ključna komponenta pri prodaji avtomobilov.
Pri Valiconu v sodelovanju s podjetjem AutoBrief redno spremljajo dogajanje na avtomobilskem trgu. Iz podatkov se vidi, da je na trgu od eta 2021 stalno okrog osem odstotkov ljudi, ki aktivno kupujejo avtomobil, obstaja pa tudi veliko takšnih, ki razmišljajo o nakupu, vendar lahko še malo počakajo. Teh je malo več in ta potencial se povečuje, ker ti kupci prelagajo svoje nakupe.
Pri podjetju so se vprašali, ali obstaja povprečen kupec avtomobila? Statistično gledano obstaja, vendar se ti ločujejo po generacijah z nazivi Z, Y, X in BB (baby boomerji). Generacija Z je bila sicer načeloma rojena med letoma 1995 in 2010, generacija Y med letoma 1980 in 1994, generacija X med letoma 1960 in 1979, generacija BB pa v letih 1940 do 1959.
Nakupovalne navade vsake generacije se formirajo v obdobju odraščanja, ko je najbolj dojemljiva za zunanje vplive. Vsaka od teh generacij je odraščala v določenem obdobju, ki je vplivalo nanjo.
Pripadnike generacije X so tako denimo formirali vietnamska vojna, padec socialističnih režimov, televizija, walkmann in podobne stvari. Mlajši so zaznamovani tudi z internetom, najmlajši pa so "digital natives, rojeni s telefonom v roki…" Z družbenimi mediji zato denimo bolj nagovarjamo mlajše, starejše pa še vedno laže dosežemo s klasičnimi oblikami oglaševanja. Starejši so poleg tega bolj tradicionalno vzgojeni, zato se obnašajo krizno, mlajši pa tega še ne poznajo, saj jih veliko še živi doma.
Spreminjaje uporabniških pristopov
Ko gre za generacije, so različne tudi njihove potovalne navade. Dnevno v prometu največ časa preživijo pripadniki generacije Y, malo manj pripadniki generacije X, ki so že v dobi, ko so se otroci osamosvojili, za generacijo Z pa velja, da jih veliko sploh nima avtomobila.
Deloma gre to pripisati dejstvu, da so mlajši in ga marsikdo še ne more kupiti, pomembne pa so tudi spremembe odnosa do lastništva avtomobila. To bo namreč prva generacija, ki bo menila, da ne potrebuje avtomobila. Imeli bodo sicer vozniški izpit, vendar bodo avtomobile raje najemali. Zanje je pomembno, kako potujejo na daljše razdalje, kako potujejo lokalno, pa jim je bolj ali manj vseeno.
Generacija Z je tudi najbolj naklonjena alternativnim modelom. Njeni pripadniki se namreč sprašujejo, če je smiselno avtomobil kupiti ali se je bolje odločiti za dolgotrajni najem. Odprto se spogledujejo z različnimi najemnimi modeli, nakupi preko spleta, delitvenimi shemami in podobni sodobnejšimi pristopi.
Ko gre za nakup avtomobila, so sicer najbolj zahtevni pripadniki generacije Y. Ti namreč najbolj izbirajo in pri avtomobilu pričakujejo veliko za pravo ceno. Zahtevni so tudi pripadniki generacije X, ki jih je celo več. V prihodnjih petih letih pa bodo pomembni kupci postali tudi pripadniki generacije Z. Pri Valiconu pravijo, da prvim dvema skupinam trgovci trenutno prodajajo avtomobile, pripadniki generacije Z pa predstavljajo prihodnost. Prvim bodo prodali drugi pa so prihodnost, na katero se je treba pripraviti že danes.
Slovenski potrošniki so sicer za novi avto pripravljeni plačati 20.000 evrov in več, pri rabljenih pa so bolj zadržani, saj za njihov nakup načrtujejo do 15.000 evrov. V praksi so številke nazadnje sicer višje, saj kupci povprečno za novi avtomobil odštejejo okrog 28.000 evrov, za rabljenega pa okrog 16.000 evrov. Pomenljiv pa je podatek, da so se še leta 2017 povprečne cene novih kupljenih avtomobilov pri nas gibale okrog 18.000 evrov, rabljenih pa okrog 8.000 evrov, torej smo v zadnji petletki res doživeli precejšnji skok cen avtomobilov.
Ker je v Bruslju poskus ukinitve gotovine naletel na velik odpor je potrebno "žabo" počasi - postopoma kuhati, da se …
pripadniki generacij X, Y ,Z nimajo pojma, ti bi itak vse radi na kredit, kolk pa kredit stane pa nimajo …
Kar tolažite se, nič od naštetega ali pa vsaj malo ni pravilno. Dejstvo je, da kupna moč pada, avtomobili so …