Močan naftni lobi in katastrofalna politika države sta glavna razloga, da avtomobilom na električni pogon še ni uspel številčnejši preboj na trg, pravi Miro Zorič, eden od pionirjev razvoja na tem področju, ki je električna vozila začel razvijati že leta 1990.

"Načrti niso realni"

Načrti infrastrukturnega ministra Sama Omerzela, da bi Slovenija postala pilotni projekt za električne avtomobile, po njegovih ocenah niso realni. "Gre za floskule; na dolgi rok takšni načrti izpadejo naivni. Tesla v igri z električnimi avtomobili sploh ni glavni igralec, obstajajo veliko večji proizvajalci, predvsem na Kitajskem, za katere se sploh ne ve, da obstajajo," Zorič komentira izjave ministra Omerzela, ki je pred kratkim v intervjuju za Žurnal povedal, da se z dvema proizvajalcema – Teslo in BMW – intenzivno pogovarjajo o morebitnem sodelovanju. "Slovenija bo preboj naredila med prvimi, za kar bo poskrbelo moje ministrstvo. S tem lahko dve milijardi evrov, ki jih porabimo za fosilna goriva, konvertiramo v domačo proizvodnjo elektrike," je optimističen Omerzel.

"Omrežje bi podleglo"

"Električno omrežje, ki ga imamo, zagotovo ne bi preneslo obremenitve, ki bi nastala," opozarja avtomobilistični strokovnjak Niko Mihelič. Po njegovem mnenju so prihodnost varčnejši avtomobili: "Prihranek vidim predvsem v majhnem motorju na fosilna goriva, ki bo poganjal generator, ta pa bo zagotavljal elektriko za elektromotor. Dodan bo majhen akumulator, tudi za pogon avtomobila pri majhnih hitrostih pri mestni vožnji in vožnji v gneči, s katerim se bodo lahko premagovale razdalje do 50 kilometrov."

Elektromotor bolj "zelen"

Električni motor ima manj sestavnih delov kot bencinski ali dizelski, zato je recikliranje lažje in učinkovitejše, poudarja Zorič in dodaja: "Klasičen motor, ki ima okoli 200 kilogramov, je po uporabi treba pretopiti, elektromotor pa se praktično ne more pokvariti. Nima namreč delov, ki bi se vrteli in se obrabljali, ima le dva ležaja, in to je vse. V življenjski dobi bencinski ali dizelski motor porabi tudi do 500 litrov olja, ki ga pri elektromotorju ne potrebujemo. Če vse to seštejemo, je električni avto po energetski kartici neprimerno učinkovitejši."

Mihelič je bolj skeptičen: "Če upoštevamo energijo in onesnaževanje za izdelavo in razgradnjo akumulatorjev, energijo in stroške postavitve tovarn za električne avtomobile, ki jih danes ni, je kombinacija klasičnega in elektromotorja edina logična pot."