Na ministrstvu za infrastrukturo, ki je pristojno za navedeno področje, pojasnjujejo, da je glavni namen priprave novega zakona prenos direktive 2019/1936 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. "Z navedeno direktivo se namreč nadgrajujejo že veljavne določbe, ki določajo minimalne standarde na področju varnosti cestne infrastrukture. Izvajanje presoj varnosti cestne infrastrukture se s TEN-T omrežja razširja tudi na določene državne ceste v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo (t.i. primarne ceste – hitre ceste, glavne ceste I. reda s PDLP večjim od 10.000 vozil oziroma je delež tovornih vozil 12 odstotkov ali več), obenem se poseben poudarek daje ranljivim udeležencem cestnega prometa (pešci, motoristi, kolesarji)," bistvo direktive povzemajo na ministrstvu. 

Kljub temu, da je bil obstoječi zakon že nekajkrat noveliran, so posamezne določbe obstoječega zakona deloma zastarele in manj učinkovite. Dodatno težavo pa predstavlja tudi dejstvo, da je prišlo do nekaterih sprememb v drugi zakonodaji (npr. na področju gradbene, prostorske, geodetske in okoljske zakonodaje), zaradi česar so nekateri deli zakona neusklajeni. 

Kaj prinaša novi zakon?

Novi zakon bo na novo uredil videonadzor cestnega prometa. Do zdaj so se za to področje uporabljale določbe Zakona o varstvu osebnih podatkih. "Glede na to, da v vseh primerih izvajanja videonadzora ni nujno, da bi se videonadzor cestnega prometa izvajal tako, da bi omogočal prepoznavo vozil in udeležencev cestnega prometa, so jasno določeni nameni izvajanja videonadzora cestnega prometa, pri katerih je obdelava osebnih podatkov dopustna, in nameni, pri katerih le-ta ni dopustna. Zbrani podatki se lahko hranijo največ 6 dni, potem pa se izbrišejo," pojasnjujejo na ministrstvu. 

Zbirka posnetkov videonadzora cestnega prometa vsebuje posnetek vozila oziroma udeleženca cestnega prometa, kraj, datum in čas posnetka. Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov upravljavec ceste ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Do osebnih podatkov lahko dostopajo le tisti, ki imajo za to dodeljene uporabniške pravice ina podlagi gesel. Za vsak vpogled morajo navesti podlago in razlog, prav tako pa mora biti razvidna revizijska sled v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Deseti člen zakona predvideva, da upravljavec v primeru, da videonadzor omogoča prepoznavo vozila oziroma udeleženca cestnega prometa jasno označi dele cest, kjer se izvaja videonadzor prometa. 

"Upravljavec ceste ima za namen vodenja, urejanja, upravljanja in nadzora prometa, odprave posledic poškodb na cesti, varstva ceste, zagotavljanja informacij o prometu, o stanju cest in razmerah na cestah pravico slikovno snemati vozila na posameznih odsekih cest v njegovem upravljanju tako, da pri tem ni možna obdelava osebnih podatkov. Kadar je nujno potrebno za obveščanje pristojnih organov o prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih, se lahko videonadzor cestnega prometa izvaja tako, da je mogoča prepoznava vozila oziroma udeleženca cestnega prometa," dodajajo. 

Med ključnimi novostmi novega zakona je tudi možnost vzpostavitve neprave stvarne služnosti na delih objektov (npr. napušči, balkoni), ki posegajo v cestno zemljišče, ne posegajo pa v prosti profil ceste. "S predlagano določbo se vzpostavlja pravna podlaga za ureditev zatečenega stanja, hkrati pa pomembno prispeva k urejanju pravnih razmerij v bodoče. Neprava stvarna služnost se lahko ustanovi za gradnjo dela objekta in tako na ustrezen način uredi pravno razmerje med upravljavcem ceste in lastnikom objekta," pojasnjujejo na ministrstvu. 

Zaradi hrupa bodo sofinancirali pasivne ukrepe

V primeru, da linijski vir hrupa zaradi obratovanja ceste v obstoječi stavbi čezmerno obremenjuje varovane prostore, upravljavec ceste za te prostore zagotavlja pasivne ukrepe za varstvo pred hrupom v skladu s predpisom o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. Upravljavec ceste lahko lastniku stavbe sofinancira stroške menjave stavbnega pohištva na fasadah stavb, na katerih je ugotovljena čezmerna obremenitev linijskega vira hrupa zaradi obratovanja ceste. "Upravljavec ceste zagotavlja pasivne ukrepe iz prejšnjega odstavka le na stavbah, ki so zgrajene v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, in so naseljene oziroma v uporabi. Višina sofinanciranja je odvisna od ravni hrupa, ki ji je stavba izpostavljena, ne sme pa presegati 60 odstotkov zneska izvedbe celotnega ukrepa na čezmerno obremenjenih delih stavbe," pojasnjujejo na ministrstvu. To pa ne velja v primerih, ko gre za obstoječo stavbo z varovanimi prostori, pri kateri bi morala biti izvedena ustrezna zaščita pred hrupom ob njeni gradnji, ali pa izvedba ukrepa zaradi slabega gradbenega stanja stavbe ni mogoča. O pravici do sofinanciranja pasivnega ukrepa za varstvo pred hrupom odloči upravljavec ceste na zahtevo lastnika stavbe.

Za izvajanje del zunaj varovalnega pasu javne ceste je potrebno soglasje

Če izvajalec rednega vzdrževanja cest ugotovi, da izvajanje del zunaj varovalnega pasu ceste, za izvedbo katerih ni bilo pridobljeno soglasje, ogroža stabilnost ceste ali povzroča nevarnosti erozije, pozove lastnika zemljišča ali imetnika pravice uporabe zemljišča, da nemudoma preneha izvajati dela in o tem obvesti upravljavca ceste, ki od lastnika zemljišča ali imetnika pravice uporabe zemljišča zahteva, da v 30 dneh od prejema poziva poda vlogo za pridobitev soglasja upravljavca ceste.

Razmejitev obveznosti med upravljavci javnih cest in vodotokov

Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka. Če javna cesta poteka po priobalnih zemljiščih vodotoka, stroške vzdrževanja javne ceste in pripadajočih objektov ter vodnih ureditev, ki so bili zgrajeni izključno za zaščito javne ceste pred škodljivim delovanjem voda, na tem območju javne ceste krije upravljavec ceste. Stroški vzdrževanja objektov in vodnih ureditev, ki služijo tako zaščiti javne ceste pred škodljivim delovanjem voda kot tudi ohranjanju vodnega režima, se sorazmerno razdelijo med upravljavca ceste in upravljavca vodotoka.  

Poskusna označitev prometne ureditve na državnih cestah

Zakon nadgrajuje obstoječo določbo glede poskusne označitve prometne ureditve na državnih cestah. Označitev se vzpostavi na predlog ministrstva za infrastrukturo ali upravljavca državne ceste (DARS ali DRSI). Hkrati z načrtom prometne ureditve se določi tudi časovna omejitev trajanja poskusne prometne ureditve. Najkasneje tri mesece pred potekom te omejitve upravljavec državne ceste ovrednoti učinke poskusne prometne ureditve na varnost prometa in s tem seznani ministrstvo. 

Če je bil priključek zgrajen pred 1. 7. 2011, lahko izdajo potrdilo

Šteje se, da imajo cestni priključki, ki so bili zgrajeni pred 1. julijem 2011 in od tega datuma obstajajo v okvirno enaki prometni obremenitvi, pridobljeno soglasje upravljavca ceste, o čemer upravljavec ceste na zahtevo lastnika ali imetnika pravice uporabe cestnega priključka izda potrdilo.

Ob cestah samo informacije, ki jih določi upravljavec

Zakon določa tudi kaj se lahko objavlja na sistemih za informiranje uporabnikov ob državnih cestah. Podajajo se lahko le obvestila, namenjena izboljšanju prometne varnosti, pomembne informacije upravljavca državne ceste, če teh ni mogoče podati s predpisano prometno signalizacijo ter prometne in turistične informacije na servisnih prometnih površinah (npr. informacije o državi, regiji, območju, kraju ali objektu, kulturnih, naravnih ali turističnih znamenitostih. Presojo vsebine informacije in postavljanje objektov sistema za informiranje lahko izvaja le upravljavec državne ceste.

dezurni@styria-media.si