Mustang, avto, ki mu med športniki ni para

Foto: Ford
Foto: Ford
Zakaj je Mustang znamka, ki izžareva tolikšno paleto čustev? Skoraj je že doživel klavrn konec, a danes je z všečno mešanico 'old-school' pristopa in moderne zasnove znova trdno na poti, po kateri se vozijo le največje avtomobilske legende. Pri slovenskem lastniku enega najlepših mustangov daleč naokoli smo poiskali odgovore na številna vprašanja, tudi tistega, zakaj je sposoben zasenčiti evropske avte.
Oglej si celoten članek

Mustang. Če bi iskali avto, v katerega bi posedli učlovečen sen po ameriškem načinu življenja, bi težko izbrali bolje. Surova moč in iz nje izvirajoča samozavest, dramatičen videz in pragmatičnost brez vsake želje po težki filozofiji oziroma neuporabnih premijskih pomagalih. Hiter, ko je treba, udoben, ko potuje. Športnik širokih množic. Že več kot pol stoletja je to avto, ki je doma v brezštevilnih garažah, filmih in sanjah. Skozi desetletja so ga pri Fordu izdelovali v različnih oblikah in serijah, a prave legende so bile vsaj doslej le tisti iz prve generacije, ki je tudi orala ledino v popolnoma novem avtomobilskem razredu, t. i.  pony avtov. Pa še en filter, ki loči običajnega mustanga "za gospodinje" od legende za prave lastnike - oznaka V8. Hierarhija valjev je pri mustangu bolj izrazita kot pri kateremkoli avtu. 

"Zakaj mi ni toliko ljub porsche, mercedes ali kak drug? Ker gre za sam ‘filing’ avta. Gre za ikono in njegovo obliko," o svoji navezanosti na znamko, ki izhaja že iz mladosti, pravi Tomo Poljanec, h kateremu sem se odpravil po pojasnila, zakaj je Mustang drugačen od ostalih znamk. O mustangih in nasploh ameriškemu pristopu glede gradnje avtomobila vé bržkone več kot kdorkoli v radiju tisoč kilometrov in nekaj čez. Zato, ker je bil doslej imetnik že kar nekaj mustangov, poleg tega pa še kopice drugih V8 avtov. Tudi aktualne in hkrati sila redke različice dodge challenger SRT s 6,1-litrskim HEMI motorjem (317 kW/431 KM), ki zmore v vzdušje tihe ulice v predmestju večjega slovenskega mesta v nekaj trenutkih pričarati nevihtno bobnenje. 

Vendar pa je med Tomovimi največjimi dragulji prav mustang in sicer fastback letnika 1965 s 4,7-litrskim V8 motorjem (168 kW/228 KM). Vseh fastbackov so v nekaj letih proizvodnje za časa prve generacije izdelali le okoli 170 tisoč primerkov, kar je precej manj od ostalih dveh karoserijskih različic. A prav fastback je bil tisti, ki je s svojo precej bolj športno podobo v primerjavi s hardtopom in kabrioletom ter pojavljanjem v akcijskih filmih in popularni kulturi odločilno prispeval, da je Mustang postal kultna znamka, ki so jo ves ta čas prodajali skoraj izključno v ZDA, a prepoznavali po vsem svetu.

Tomo Poljanec je primerek vedno redkejšega fastbacka prve generacije pred nekaj leti v slabem stanju našel v ZDA in ga pripeljal v Slovenijo, nato pa ga razstavil in v dolgih mesecih dela skrbno obnovil "do zadnjega vijaka". Ker gre za letnik 1965, torej prvi letnik izdelave fastbacka, bi bil še toliko večja posebnost tudi v ZDA, kaj šele v Sloveniji. 

"Potrebno je biti pošten. Sodobnega mustanga v smislu tehnične naprednosti in udobja ali materialov v kabini verjetno težko primerjamo s kakšnimi premium evropskimi športniki. A hkrati je mustang zaradi bolj enostavnega pristopa h gradnji lahko kar za polovico cenejši," pravi Tomo Poljanec.

"Ob zelo dobrih voznih zmogljivostih ostaja zvest ameriškemu pristopu športnega avta za široke množice. Za takšno ceno ne boste nikjer drugje dobili V8 motorja z močjo prek 400 konjev. Kdor pa si res želi še kaj bolj posebnega in prestižnega, pa si še vedno lahko kupi denimo mustanga shelbyja."

Kako se je pričelo pred pol stoletja

S svojim dolgim motornim pokrovom in kratkim zadnjim delom je bil za takratni čas ford mustang nekaj novega v svojem velikostnem razredu na ameriških cestah. Že izbor imena je za Forda pomenil zadetek v črno, saj se je hkrati navezovalo na divjo in svobodno naravo konja z ameriških prostranstev ter na znamenitega lovca P-51 "mustang" iz druge svetovne vojne.

Pridih obeh nosijo tudi novodobni mustangi. Denimo, ko odpremo vrata in na tleh zasveti emblem konja. Ali pa med športnimi števci, kjer se odčitava “hitrost na površju - ground speed.” Kot v letalu. 

Kar se je pri Fordu pričelo kot testiranje, ali je ameriški srednji razred pripravljen na bolj športen pristop avta - v oba prototipa so vgradili kar V4 motor iz evropskega taunusa - se je v serijski proizvodnji z I6 in V8 motorjema izkazalo za velik uspeh. Ne le izgled, tudi moč in vozne lastnosti, denimo vožnja v ovinke, so bile nekaj posebnega za tiste čase. Ker so pri Fordu v veliki meri uporabili sestavne dele, razvite za svoje druge modele, je to znižalo ceno proizvodnje in servisov, zato je bila njegova cena zelo vabljiva. Preračunano v današnjo vrednost je novi mustang takrat stal 18.276 dolarjev oziroma dobrih 16 tisoč evrov!

Avto je ob premieri doživljal hvalo v tiskanih medijih, pojavil se je tudi v filmu James Bond: Goldfinger. Prvotni prodajni načrt je bil, da bodo prvo leto, torej l. 1964, prodali manj kot 100.000 primerkov, a so številko presegli že po treh mesecih, v prvih 18 mesecih pa je bilo na cesti že milijon mustangov. 

V nov razred "pony" avtomobilov (da, ime je dobil po mustangu) so svoje tekmece kmalu spustili konkurentje in tako so se rodili chevrolet camaro, pontiac firebird, dodge challenger … Tudi Evropejci in Japonci niso ostali ravnodušni, po mustangu sta se zgledovala ford capri in toyota celica. 

Mustang je odgovoril z nadaljnjim razvojem, najprej je večkrat posodobil prvo generacijo, jo dopolnil z že omenjeno različico fastback in dodajal moč motorjem, ki je že v prvi generaciji v pri 5,8-litrski različici V8 skoraj dosegla 300 "konjev" (216 kW/294 KM), na razpolago pa so bile še močnejše izvedenke. Vzporedno so sledile različne dodelave zunanjosti, avto je postajal vse težji in vse manj športen. Leta 1968 se prvič omenja tudi znamenita izvedenka cobra s kar sedemlitrskim tekmovalnim motorjem. 

Druga generacija (1974-1978) ni mogla ponoviti uspeha prve, saj ga je omejevala naftna kriza in konkurenca, tudi tuja. Tretja generacija je vztrajala kar 14 let (1979-1993), deloma tudi zato, ker so vmes pri Fordu že dvignili roke in naslednjega mustanga načrtovali kot različico mazde MX-6 s prednjim pogonom. A zaradi burnega odziva ljubiteljev so zadnji hip spremenili načrt. Četrta generacija (1994-2004) je oblikovno iskala korenine v prvi generaciji, denimo v pokončnih zadnjih lučeh, takrat se pojavi tudi oznaka GT za novo generacijo V8 motorja. A zgodba je šla še vedno navzdol. Dokaz? Rabljen mustang tretje ali četrte generacije stane po podatkih portala Mobile.de celo manj kot dva tisočaka, kar pomeni, da je daleč stran od kulta klasike, ki ga je zakoličila prva generacija. 

Coyote zarohnel pred 12 leti

Peta generacija je bila predstavljena leta 2004 in je z retro-futurističnim slogom pomenila velikanski odmik od takratnega vsakdanjega videza mustangov. Izdelovali so ga zgolj še v tovarni Flat Rock v zvezni državi Michigan, od koder prihaja še danes.

V ta čas za izvedenko GT izvira tudi petlitrski motor V8, poimenovan Coyote, mustang je dobil opcijske Brembo zavore in športne pnevmatike, že sama zasnova karoserije je bila precej športnejša od prejšnjih. GT500 shelby izvedenka s 5,8-litrskim motorjem s superchargerjem je zmogla kar 494 kW (671 KM). 

Tomo Poljanec za zadnji dve generaciji pravi, da se je mustang z njima znova rodil. GT-ja prejšnje generacije je imel tudi sam. Pravi, da je bil to drugi primerek, ki je bil registriran v Sloveniji. Ne gre pozabiti, da mustanga vse do pred kratkim niso nikoli uradno prodajali v Evropi, a jih je vseeno v Sloveniji po uradnih podatkih družbe Ardi registriranih "kar" 55.

Na poti v legendo

Zdajšnja generacija, šesta po vrsti, pa je še dodaten konkreten korak naprej, tako oblikovno kot glede tehnologije in udobja. Tako kot generacija nazaj je na voljo v različicah 2+2 fastback in kabriolet. "Dober avto," je skopo, a celovito dejal Tomo, potem ko si je od zunaj in znotraj podrobno ogledal evropsko različico rumenega GT-ja, s katerim sem prišel v goste.

Še posebej ga je zanimalo podvozje, saj je novi mustang pri zadnjih kolesih prešel na veliko bolj športno nastrojene posamezne obese. Takoj je opazil več razlik z ameriško različico, denimo rumene šestbatne Brembo zavore na 15-palčnih diskih, ki za ameriški trg niso standardne.

Tudi sicer je "evropski" mustang prilagojen okusu tostran Atlantika, s tršim in za ovinke še bolje prilagojenim vzmetenjem.

Seveda tudi zadnji smerokaz, skrit v skrajni od treh pokončnih 3D svetlečih palicah, sveti neameriško v rumeni barvi. A le ko deluje, nato znova spremeni barvo v rdečo. 

Novi mustang ima potencial, da bo čez desetletji ali tri imel kult legende, se strinja Tomo Poljanec. Oblika je prava, prav tako tisto, kar se skriva pod površjem. A le GT različica z V8 motorjem, hitro doda. Najsi bodo še tako zmogljivi, turbo motorji in šestvaljniki se ne zmorejo v celoti poistovetiti z duhom, ki se je v mustangu utelesil pred 51 leti, zaključi.

Kako pa se novi mustang spopada s slovenskim cestami, na katere je uradno zapeljal pred nekaj meseci, in kako je na zaprti progi ovrgel mit, da znajo američani hitro voziti samo naravnost,  boste lahko prebrali v kratkem. 

andrej.leban@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 2

  • 01:58 2. Junij 2016.

    Tak hud članek za ljubitelje avtomobilov ........ in nič komentarjev? Fantje, vas Mustangi ne zanimajo? Kaj so vam ljubše krotke …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.