Zagovornikom tradicije se je ob razvoju znamke MINI v zadnjih letih že zdavnaj zataknilo v grlu. Bili so časi, ko so v britanski znamki v nemškem lastništvu skorajda vsak mesec pokazali kakšno novo odbito različico. Resnici na ljubo pa je od teh posebnežev uspelo le “terenskemu” mini countrymanu, medtem ko bodo šli upokojeni miniji coupe, roadster in paceman zelo hitro iz spomina kot dokaz, da ljudem avtomobila pač ne moreš prodati zgolj na podlagi imena, pa če zraven vključiš še toliko blišča in “doživetij”. Uporabnost še vedno šteje.
V tretji generaciji vozil mini s petimi vrati sicer znova lomi s tradicijo, a zdi se, da tokrat v pravo smer, saj naslavlja stvar, ki je pri krajšem trivratniku najbolj akutna - pomanjkanje prostora v notranjosti. Vse ostalo je pri petvratniku hvalevredno še vse zelo “mini”. Na zunaj je seveda opazen prirastek več kot 16 centimetrov, s čimer je avto za malenkost presegel dolžinsko prelomnico štirih metrov. Dvoje kratkih dodatnih vrat ob opazovanju z boka nekaj časa sicer ne gresta v glavo, a je celotna oblika še vedno zelo kompaktna in moderno atletska.
Največ pridobili otroci
V notranjosti so se praktično vsi dodani centimetri prelili v več prostora za prtljažnik in zadnje potnike. Da, res pišem v množini, kajti petvratni mini za razliko od trivratnega omogoča še sedenje petemu potniku. Lagal bi, ko bi trdil, da zadaj sedaj stiskanja ne bo več, a dodatni prostor za kolena in ramena pride zelo prav, hkrati je avto neprimerljivo bolj praktičen za razvoz otrok, saj je nalaganje otroških sedežev v trivratnika milorečeno mukotrpno.
Opa, kako stegne
Posebnosti v primerjavi s trivratnikom so na tej točki bolj kot ne izčrpane, kar pa verjemite ni slabo. Za volanom v kakovostni notranjosti se namreč praktično ne opazi daljšega podvozja, to je še vedno izredno dinamično in zmore zagristi v ovinke kot le najbolj športne izpeljanke podobno velikih avtomobilov s prednjim pogonom. Zadek namreč ves čas sledi še tako ostro začrtani liniji, v skrajnostih bo najprej pričel popuščati nos.
Postavite tako motoriziranega minija na (nemško, kajpak) avtocesto in igla merilnika se bo ustavila šele pri 235 km/h, medtem ko bo pospešek pod sedmimi sekundami poskrbel, da bo marsikdo takšnega minija gledal le v dvojec sredinsko umeščenih izpušnih cevi.
Za tiste, ki so že doslej radi vozili trivratnika in so vmes dobili kakšnega novega člana, torej dileme o dodatnih 900 evrih za dodaten par vrat ne bi smelo biti, uporabnost precej pretehta nad malenkost oslabljenim “halo” efektom na cesti. Težava utegne nastati le, ko se ozrete na cenike drugih štiri metre dolgih petvratnih vozil B segmenta. Ampak takšna primerjava pri miniju tako ali tako ni nikoli na mestu.
Motor:1.998 ccm, 141 kW/192 KM, 280 Nm od 1.250 vrt./min
Poraba na testu:8,5 litra/100 km, 133 g CO2/km
Zmogljivosti:235 km/h, 6,8 sek 0-100 km/h
Cena:25.400 €/33.400 € (testni)
AvtoTest
Že pri testu trivratnika sem zapisal, da je notranjost avta zavila močno v smer Y generacije. S tem ni načeloma nič narobe, utripanje lučk zna biti prav zabavno, a se zdi, da je žrtvoval nekatere posebnosti, ki so odlikovale prejšnjo generacijo. Novi merilnik vrtljajev je slabo pregleden, merilnik goriva v rezervoarju na nivoju cenenosti. V takšnem avtu ne bi bilo nič narobe s kakšnim merilnikom več! Ostala obdelava notranjosti je zelo dobra, mestoma vrhunska, nove so nekatere tehnologije (city AEB, HUD, …).
Že različica cooper S je tista, ki nažene spoštovanja v žice in cevi še tako zmogljivim hot-hatchem B segmenta, pa je na ceniku na voljo še zmogljivejši JCW! A tudi cooper S je z dvolitrskim twin-turbom fantastično hiter stroj, silovita moč v nekaj hipih plane na cesto, zavore vlivajo visoko mero zaupanja. Porabo je mogoče krotiti pri okoli 8,5 litrih, v kar so vključena tudi nagla pospeševanja. Zvok je zelo dober, povratno pokanje iz cevi doda svoje k vzdušju.
Če se ozremo navzdol po lestvici, stopata v ospredje le renault clio RS in polo GTI, ki imata edina pet vrat. Glavni konkurent pa je v resnici povsem prenovljeni audi A1 sportback 1,8 TFSI sport s serijskim S tronic menjalnikom, ki pa je zaradi tega v osnovi tudi dražji od minija cooper S. Citroën DS3, alfa romeo mito quadrifoglio verde in drugi nimajo družinske različice. Malce navzgor pa že stopa v zelje mercedes-benza A in BMW serije 1.
Petvratni mini je cene zakoličil od dobrih 19 tisočakov naprej, medtem ko cooper S stane 25.400 evrov. Ker pa je to tiste vrste avto, ki brez izdatne mere personalizacije in dodatne opreme ni pravi, z nekaj dodatki cena hitro poskoči prek meje 30 tisoč evrov, v primeru testnika celo do 33.400 evrov. Pri dolžini vsega štirih metrov je to seveda zelo draga zabava.
Verjamem, da je praktičen, ampak je pa tudi grd. Nikakor mu ne pašejo ta odvečna vrata.