Osem slovenskih medijev in šest prestižnih avtov. Cilj? Enkrat za vselej končati z debatami, hvaljenjem in prepiri, kakšen logotip nosi najboljša premijska limuzina. Vsaj skozi oči uporabnika v Sloveniji. Vse prej kot lahek izziv, še posebej v premijskem segmentu, kjer veljajo drugačna pravila kot pri bolj ljudskih modelih avtomobilov in kjer je pripadnost neki znamki lahko še toliko bolj izrazita.

Na enem mestu smo pri zurnal24.si skupaj s še sedmimi avtomobilističnimi redakcijami (Dnevnik, Volan, Siol.net, Finance, Avtomobilizem.com, Komotar minuta in Avto Fokus) na velikem primerjalnem testu zbrali naslednjih šest lepotcev: alfa romeo giulia, audi A4, BMW serija 3, jaguar XE, lexus IS in mercedes-benz razred C. Manjkal je volvo S60, saj so pri uvozniku odpovedali sodelovanje z izgovorom, da zaradi starosti aktualne generacije šved ne bi bil dovolj konkurenčen trem težkokategornim nemcem, brhki italijanki, izzivalnemu britancu in tehno japoncu.

Vse naštete avtomobile, zbrane za primerjalni test, so poganjali dizelski agregati, le lexus je konkuriral s primerljivo močnim hibridnim pogonom, saj dizla sploh ne nudi. Drug posebnež v druščini je bil audi A4, saj je bil edini, ki je imel pogon speljan na prednji kolesni par. Vsi ostali so v skladu s premijskimi zapovedmi imeli zadnji pogon, testni BMW 3 pa celo štirikolesnega. Slednje pa ni bila nujno prednost.

Mercedes-benz C prvi tudi zaradi napak tekmecev 

PRIMA prestižna limuzina srednjega razreda je na koncu upravičeno postal mercedes-benz razred C, ki se je izkazal z najboljšo kombinacijo čustev, uporabnosti, tehnološke naprednosti, zmogljivosti in vrednosti. Je pa bil rezultat tokrat izredno tesen, celo z delitvijo drugega in tretjega mesta med lexus IS in BMW serije 3.

O končnem vrstnem redu so odločale malenkosti, kot je denimo dejstvo, da je bil testni audi A4 na toplem asfaltu AMZS centra varne vožnje na Vranskem obut v zimske pnevmatike, ki so mu poslabšale vodljivost med dinamičnimi testi, ali pa da je lexus IS edini brez serijskega AEB sistema. Lahko bi torej dejali tudi, da je mercedes zmagal, ker ni imel nobene kritične napake.

Audi je zelo blizu stopničk, jaguar XE je nekoliko zadaj, najdlje od vrha pa alfa romeo giulia, pri kateri zelo dobre vozne lastnosti in karizmatičnost nista uspeli zakriti pomanjkljivosti na drugih področjih.

Eno je gotovo - velika nemška trojka, čeprav je po registracijah v Sloveniji svetlobna leta pred ostalo konkurenco, po uporabniški plati ni tako suverena, kot se zdi na podlagi debat za gostilniškimi šanki. Prav tako je vrstni red znotraj nemcev za marsikoga v presenetljivem nasprotju glede na rangiranje Audija, BMW in Mercedesa iz preteklosti. Izkazalo se je tudi, da so trije nenemški izzivalci vsak po svoje talentirani in v marsičem lahko vsaj enakovredni, če ne celo boljši od germanov. Še posebej pozitivno presenečenje je lexus IS, pa čeprav so njegove prodajne številke kljub konkurenčni ceni v Sloveniji eksotične.

Kako smo točkovali?

Ocenjevali smo različne kategorije s posebnim ozirom na lastnosti, ki jih išče kupec pri okoli 4,7 metra dolgi limuzini z začetno ceno med 35 in 40 tisoč evrov: karakterna oblika zunanjosti in notranjosti, izkoriščenost prostora in udobje sedenja, tehnološka naprednost in varnost, dinamičnost na cesti ter nenazadnje cenovna konkurenčnost na dolgi rok, kamor je poleg nabavne cene vključena tako varčnost najbolj pogosto prodajanih dizlov kot stroški njihovega servisiranja. Kolikor je le bilo mogoče, smo pustili čustva ob strani, a čisto povsem ni šlo, saj se vendar avto kupuje tudi z očmi.

Vsem avtomobilom je osem medijev ocene podeljevalo v petih različnih kategorijah, vsaka izmed njih je bila vredna 20 odstotkov končne cene. V treh kategorijah smo točke podelili enotno na podlagi podrobnega seciranja vsakega avta posebej, medtem ko si je vsaka redakcija pridržala pravico, da ocene glede voznih lastnosti in glede karakternosti, ki jo izraža posamezen avto, podeli čisto po svojem okusu. Na koncu smo sešteli vse točke in dobili vrstni red, na katerega bi pred začetkom testa stavil le malokdo.

Uporabnost

Kategorija uporabnosti na dolgi rok zelo vpliva na zadovoljstvo kupca z avtom. Trije novinarski kolegi so se v vsak avto usedli na isti način in nato primerjali prostor za svoje okončine, občutek sedenja spredaj in zadaj, ergonomijo stikal, prezračevanje, prijaznost glede prevoza otrok, odlagalna mesta za tipične predmete, uporabnost prtljažnika skupaj s podiranjem klopi…

Pod črto znotraj največ ponuja BMW serije 3, od glavnega konkurenta, audija A4 pa se je odlepil zaradi boljših prednjih sedežev. Audi je najboljši glede različnih odlagalnih površin, nekoliko navzdol pa odstopa jaguar, pri katerem ceno nizke silhuete plačajo tisti, ki se morajo “splaziti” v notranjost skozi zadnja vrata.

Prtljažniki so si bili med seboj zelo različni, čeprav so bili vsi veliki 480 litrov, le lexus IS (hibrid) in jaguar XE sta imela 450-litrskega. A v prtljažnik lexusa je šla vsa testna prtljaga, v “večjega” v alfi romeo giuliji pa ne. Alfo in jaguarja pesti tudi lastnost, da njunih zadnjih klopi ni mogoče podreti. Nemci so pri prtljažnikih daleč spredaj.

Motor in podvozje

Vsi testni avti so bili opremljeni s po moči primerljivimi motorji moči okoli 130 kilovatov, a različnimi karakternimi lastnostmi. Lexusov hibrid med elektriko in bencinom je najmočnejši in seveda pri običajni vožnji daleč najtišji, alfin najbolj glasen, a po drugi strani najbolj odziven. Glede motorja je med nemško trojko po mnenju uredništev najboljši BMW, njegov menjalnik pa je zasenčil vse.

Zelo zanimiv je bil dinamični test limuzin v AMZS centru varne vožnje na Vranskem. Med vsemi šestimi avti preprosto ni mogoče reči, da je kateri izmed njih slab, oziroma da se slabo pelje. Še posebej pozitivno so presenetili vsi trije nenemški izzivalci, saj se vsak ponaša z natančnim volanom in zelo zmogljivim podvozjem, ki je sposobno karoserijo v ovinkih trdno držati v začrtani liniji. Ne, BMW kljub štirikolesnemu pogonu ni bil najboljši, vsaj v istem rangu so lexus, jaguar in alfa.

Nekoliko je pri testu vožnje skozi hitre ovinke izstopal mercedes-benz C zaradi prekrmarjenja zadka, kar pa je lahko po svoje tudi zabavno. Če je kateri že pustil medel pečat, potem je bil to audi, ki je (na standardnem podvozju, s sprednjim pogonom in z zimskimi pnevmatikami) ovinke znal napasti najmanj ostro, pretirano veliko je bilo nagibanja.

Poraba goriva pri testnih avtih, v katere so bili vgrajeni tudi sicer najbolj pogosto izbrani motorji, je pokazala razliko v dobrih osmih decilitrov med najbolj varčnim (mercedes-benz C, 5,8 l/100 km) in najbolj potratnim (audi A4, 6,61 l/100 km). Zelo konkurenčen dizlom je bil hibridni lexus, v mestni vožnji je bil daleč najbolj varčen, a je prednost izgubil med priganjanjem.

Asistenčni sistemi

Meritve in ocenjevanje asistenčnih sistemov so bili razdeljena v dva sklopa - test v živo in test, kaj posamezen avto vsaj na cenikih nudi na področju aktivne varnosti in udobja infotainmenta. Glede varnosti je najboljši mercedes-benz. To je dokazal njegov najdaljši seznam raznih sistemov ter njihova prijaznost delovanja, nenazadnje pa tudi test samodejnega zaviranja v sili AEB, ko se zvezda na maski ni zaletela v naletno blazino niti pri visokih hitrostih, temveč je avto brez posredovanja voznika sam ustavil.

Najbolj sta na tem testu razočarala BMW in jaguar, ki nevarnosti nista nikoli pravočasno opazila, lexus pa si zasluži grajo, ker sistema AEB kot edini ne ponuja serijsko že od vstopne opreme dalje. Zato je bil tudi kaznovan z odbitkom točk.

Pri velikosti notranjih zaslonov in zmogljivostih infotainment sistemov je zelo veliko odvisno od količine denarja, ki ga je stranka pripravljena doplačati. Pozornost pri testu je bila namenjena delovanju, pestrosti in prijaznosti vmesnikov. Vse bolj pri premium avtih postaja prisotna stalna povezava s svetom, bodisi v primeru nuje (E-call) bodisi pri dodatnih servisnih storitvah na daljavo. Nemška trojka je bila na tem področju najboljša. Upoštevaje oba sklopa, tako varnosti kot tehnološke naprednosti udobja, je sicer prvo ime izbora audi A4.

Nedoločniki

To so pomembne stvari, ki pogosto odločajo o nakupu vozila. V prvi vrsti je to videz, stas, nato tudi počutje za volanom, ali pa sistemi in dodatki, ki so edinstveni v tem razredu vozil. Veliko kemije torej. Med nedoločnike pa smo uvrstili tudi to, kako nas je prepričal celoten paket, ki ga ponuja vozilo, vključno z drobnimi detajli, ki so izražali, kako (ne)kakovostno je avto dejansko sestavljen. 

Cene

Za cenovno primerjavo smo pridobili cene od uradnih zastopnikov znamk ter konkretne, medsebojno čimbolj primerljive prodajne ponudbe v salonih. Ponujene cene so bile oblikovane za fizične kupce. Pri znesku dodatne opreme smo upoštevali tisto, za kar so kupci pri tovrstnih vozilih največkrat pripravljeni dodatno seči v žep. Med slednjimi je denimo avtomatski menjalnik.

Opazili smo, da prihaja lahko do velikih razlik med ceno po cenikih in tistim, kar so pripravljeni ponuditi prodajalci, saj lahko popusti segajo vse tja od pet odstotkov (alfa) do kar 25 odstotkov (BMW). Veliko je odvisnega od paketov opreme, pri čemer je še posebej nemška trojica najbolj pestra. Pri konfiguraciji vozil je praktično nujna pomoč osebja, saj so spletni konfiguratorji vsi po vrsti zelo zapleteni.

Razpon ponudb po cenah s cenika (model z dodatno oprem) je znašal od okoli 48 tisoč evrov do okoli 53 tisoč evrov. Povprečna vrednost ponudbe po upoštevanju popustov pa je bila okoli 42.500 evrov. Pri servisih do prevoženih 105 tisoč kilometrov se je za najdražjega izkazal mercedes-benz C (2.903 evrov), za najcenejšega pa BMW (956 evrov).

dezurni@zurnal24.si