V tovarni, v katero bodo vložili dobro milijardo evrov, bodo leta 2025 začel izdelovati popolnoma novo generacijo električnih avtomobilov, ki jo imenujejo »Neue Classe«, s čimer namigujejo na takšen novi začetek, kakršen je bil leta 1962 začetek izdelovanja originalne »Neu Classe«, ki je pomenila pojav sodobnih BMW-jevih limuzin.
Dr. Milan Nedeljković, ki je v BMW-jevem upravnem odboru zadolžen za organizacijo proizvodnje, torej bo pod njegovo pristojnostjo tudi nova tovarna, je ob polaganju temeljnega kamna povedal, da bo nova madžarska tovarna na najvišji ravni, ko gre za fleksibilnost, trajnost in digitalizacijo avtomobilske industrije. Tovarna bo igrala tudi ključno vlogo pri transformaciji v električno mobilnost tako skupine BMW kot tudi njene proizvodne mreže.
Polaganja temeljnega kamna nove tovarne se je udeležil tudi madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto, ki je izpostavil, da je Madžarski s trdim delom v zadnjih letih uspelo ustvariti najbolj konkurenčno investicijsko okolje v Evropi. Poudarja, da se to kaže tudi v BMW—jevi milijardni investiciji v tovarno, ki bo Madžarski zagotovila vodilni položaj v novi dobi električne mobilnosti in pripomogla k njeni gospodarski rasti v prihodnosti.
150.000 avtomobilov na leto
BMW bo v Debrecenu sicer tovarno, v kateri bo vzpostavil celotni proizvodni proces izdelave s karosernico, lakirnico in sestavo, zgradil na površini več kot 400 hektarjev. Iz nje bo lahko pripeljalo okoli 150.000 avtomobilov na leto, njen prvi proizvod pa bo prvi predstavnik generacije »Neue Klasse«, ki bo zasnovana na novi modularni arhitekturi, ki jo bodo razvili prav za nove električne avtomobile. Tovarna bo v začetku zaposlovala več kot 1.000 ljudi.
Nedeljković je na pogovoru, ki so ga preko spleta pripravili za evropske novinarje, izpostavil predvsem okoljsko vzdržnost tovarne, ki bo delovala povsem brez uporabe fosilnih goriv. Namesto tega bodo velik del električne energije pridobili s fotovoltaičnimi celicami na ozemlju tovarne, ki jo bodo shranjevali v shranjevalnike iz iztrošenih baterij električnih avtomobilov, preostala energija pa bo tudi iz obnovljivih virov, med katerimi bo pomembna tudi geotermalna energija. S tem bo debrecenska tovarna močno pripomogla tudi k doseganju BMW-jevih ciljev, da do leta 2030 v svoji proizvodnja za 80 odstotkov zmanjša izpuste ogljikovega dioksida.
Poleg tega bodo, ko bo to le mogoče, uporabljali reciklirane materiale. Reciklaža bo tako obsegala tudi železne ib druge odrezke in opilke, odpadno toploto iz hladilnih sistemov pa bodo v zaprtem krogu uporabljali za gretje prostorov in vode. Poleg tega bodo pametni sistemi nadzorovali porabo energije in preprečevali izgube. Že pri gradnji tovarne bo do pomembno vlogo igrali digitalni postopki, vrsto digitalnih orodij vključno z umetno inteligenco pa bodo uporabljali tudi v proizvodnem procesu v tovarni.
Zgled za druge tovarne
Na vprašanje, kako se bo tovarna razlikovala od drugih BMW-jevih tovarn je Nedeljković odgovoril, da bosta drugačna predvsem dva elementa. Nova arhitektura jim bo namreč omogočila spreminjanje sekvenc izdelovanja avtomobilov, poleg tega pa bo tudi energijsko najbolj samozadostna. Z novimi postopki proizvodnje naj bi se tudi čas, ki je potreben za proizvodnjo avtomobila, zmanjšal za 25 odstotkov. Nova arhitektura bo sicer namenjena le električnim avtomobilom, vendar pa se, kot je povedal Nedeljković, ozirajo tudi po drugih alternativnih pogonskih sredstvih. Ena takšnih bi lahko bil vodik.
Tovarna v Debrecenu bo sicer prva, v kateri bodo izdelovali »Neue Classe«, vendar bodo postopoma proizvodnjo nove generacije avtomobilov razširili tudi na druge tovarne, ki jih bodo prilagajali strategiji ničnih izpustov ogljikovega dioksida. Nedeljkovič je izpostavil, da bo prva obstoječa tovarna, ki jo bodo prenovili v skladu z novimi merili, njihova najstarejša tovarna v Münchnu, ki bo kmalu praznovala stoletnico.
V Debrecenu bodo pretežno uporabljali sončno elektriko, ob kateri preučujejo tudi možnost uporabe geotermalne energije, vendar pa to ne bo nujno veljalo za vse tovarne. Pri zagotavljanju energije namreč poskušajo uporabljati lokalne vire. Tovarna v Leipzigu tako uporablja energijo iz vetrnih elektrarn, v Münchnu je večina energije pridobljena iz vode, v Južni Afriki pa denimo pretežno uporabljajo bioplin. V vseh tovarnah poskušajo predvsem zmanjšati porabo fosilnih goriv, saj te razumejo tudi kot tveganje in že več let iščejo načine, kako jih učinkovito nadomestiti.
Eden od bistvenih elementov energetskega upravljanja so tudi »baterijske farme«, ki jih sestavljajo odslužene baterije iz električnih avtomobilov. Nedeljković pravi, da jim takšne baterijske farme, ki jih že uporablja tovarna v Lepizigu, omogočajo učinkovito upravljanje energije. V baterije lahko namreč med vrhunci proizvodnje spravijo iz sončnih celic pridobljeno energijo, ki jo potem izkoriščajo ob vrhuncih porabe, zato niso povsem odvisni od omrežja. A to ne pomeni, da bo tovarna popolnoma ločena od električnega omrežja.
Nedeljković dodaja, da je tovarno sicer tehnološko možno voditi brez izpustov ogljikovega dioksida, vendar zahteva predvsem alternative za uporab fosilnih goriv. Klasične peči v lakirnicah so tako nadomestili z izmenjevalniki toplote, v katerih lahko uporabljajo tudi geotermalno energijo, in podobno.
Širši fokus
Na pogovoru je beseda nanesla tudi na dejstvo, da bo tovarna leta 2025 zaposlovala več kot 1.000 delavcev. Nedeljković pravi, da se pri njihovem zaposlovanju ne fokusirajo le na Madžarsko, ampak tudi na ljudi iz sosednjih držav in celotne Evropske unije. Trenutno se z okoliškimi izobraževalnimi ustanovami dogovarjajo tudi o šolanju kadrov, leta 2023 pa načrtujejo tudi odprtje lastnega izobraževalnega središča, v katerem naj bi 70 vajencev na leto izšolali v štirih v tovarni potrebnih poklicih.
Enako velja tudi za mrežo dobaviteljev, ki jih bo precej tako z Madžarske kot tudi z Romunije. Nedeljkovič pravi, da dobaviteljev sicer ne koordinirajo z lokacijo, saj se običajno ti odločijo, da bodo svojo tovarno imeli blizu lokacije velike avtomobilske tovarne. Dodaja, da so bili med glavnimi razlogi za gradnjo tovarne na Madžarskem razvita infrastruktura, dobre logistične povezave, bližina dobaviteljev in kakovostna šolana delovna sila, poleg tega pa je Debrecen tudi atraktivno okolje za delo in življenje.
Dobro, da je ne gradijo v Sloveniji, ker bi jo naši levi fašisti podržavili.