Pred dnevi je vlada sprejela podrobnejši program ukrepov v okviru že lani sprejetega odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana. Osnovna želja kar 84 milijonov evrov vrednega načrta, ki se bo izvajal v naslednjih treh letih, je zmanjšanje škodljivih trdnih delcev PM₁₀ v zraku. Pri projektu bodo s finančnimi viri sodelovali MOL, država, koncesionarji, javne službe in tudi gospodinjstva. 

• Kaj danes zmorejo sodobni avtomobili znamke BMW? Zakaj ne bi preizkusili sami? Vabimo vas na testno vožnjo.

Med različnimi ukrepi na področju prometa so denimo predlog zmanjšanja hitrosti na delih avtocest in hitrih cest, pa tudi o prepovedi vožnje težkih tovornjakov po severni ljubljanski obvoznici, o čemer smo pri Žurnal24 že pisali. 

Javne mestne službe naj bi k čistejšemu zraku še bolj prispevale z uporabo nizkoemisijskih vozil, prav tako naj bi se spodbujala uporaba tovrstnih vozil med ostalimi uporabniki ljubljanskih cest. 

Z ulic naj bi spravili kadeče se dizle

V oči pa bode napovedani ukrep, ki uvaja nadzor nad vozili s čezmernimi emisijami. Tako piše v kratki obrazložitvi ukrepa, kot so si ga zamislili pisci programa: "Pri dizelskih vozilih, pri katerih bo šlo za povečan sum prekomernega onesnaževanja, se bo izvajal nadzor z metodo meritve dimnosti izpušnih plinov med prostim pospeševanjem. Preuči se možnost, da se na območju mesta v nadzor vključijo tudi ustrezne službe občine."

"Povečan sum onesnaževanja" bi najbolj logično lahko zaznali s tem, da se za nekim avtom vije črn ali zaradi hujše okvare bel oziroma moder dim, hkrati seveda tudi zelo smrdi. Zaplete pa se pri vprašanju, kdo bo pristojen za spremljanje in vohanje črnih oblakov.

Na mestnem redarstvu MOL so za Žurnal pojasnili, da znotraj veljavnih predpisov njihovi redarji sploh nimajo zakonskih pooblastil za nadzor nad plinskimi emisijami vozil z motorji z notranjem izgorevanjem. Zakon o motornih vozilih namreč mobilni nadzor nad vozili poverja zgolj inšpektorjem, pristojnim za promet, in policiji.

Potrebne bi bile spremembe prometne zakonodaje, kar pa gre glede na izkušnje lahko precej počasi, odlok pa velja le za naslednja tri leta. Na MOL še izpostavljajo, da bi mobilne enote lahko nadzirale zgolj osebne avtomobile, medtem ko je nadzor nad kombiji, tovornjaki in drugimi večjimi vozili tehnično in časovno tako zahteven, da ga je mogoče izvajati le v ustrezno opremljenih prostorih.

Na ministrstvih smrdečo žogico vračajo občini

Torej bodo črne oblake, ki bodo plod odsluženih ali okvarjenih avtomobilov, po Ljubljani lovili državni inšpektorji? Ne, odgovarjajo na ministrstvu za infrastrukturo, od koder so na Žurnal24 posredovali odgovor ministrstva za okolje: "Nadzor izvajanja občinskega Odloka o načrtu za kakovost zraka ni v pristojnosti inšpekcije za okolje in naravo, ki sicer v okviru svojih pristojnosti izvaja nadzor nad izvajanjem predpisov s področij varstva okolja in kakovost zraka. Predlagamo, da se za odgovor glede nadzora vozil v mestnem prometu obrnete na inšpektorat MOL." 

Povzetek zgodbe. Ljubljana ima torej spisana odlok in 84 milijonov evrov težak izvedbeni program, kako z različnimi ukrepi zmanjšati delež zdravju zelo nevarnih delcev PM₁₀ v zraku. Ni pa ljudi, ki bi nekatere povsem smiselne dele tega programa izvajali, razen če se uradniki znova zanašajo na pomoč policije, da bo v okviru svojih pristojnosti načrtno lovila stare dizle po ljubljanskih ulicah.

Kaj je narobe s starim dizlom?

Dizelski avtomobili, ki so denimo izpolnjevali euro 3 standard iz leta 2000, so lahko v zrak izpuščali do 0,05 grama trdih delcev na kilometer. Meritve so opravili v laboratorijih, pa še to so veljala le za takrat nova vozila, medtem ko z leti in ob neustreznem vzdrževanju izpust nevarnih snovi avta le še narašča, seveda je na cesti tudi nemogoče dosegati laboratorijske stopnje porabe.

Euro 5 standard iz leta 2009 je dovoljeno raven v primerjavi z eurom 3 zmanjšal za 10-krat (0,005 grama/km), kar je tudi veljavna omejitev pri najnovejšem standardu euro 6. To pa je kar 28-krat manj kot je dovoljeval standard Euro 1 iz leta 1992. Moderni dizli so tudi po drugih parametrih izpusta (NOx, CO2 ...) neprimerljivo čistejši od tistih izpred let.

V Londonu na podlagi novih dognanj o nevarnosti izpušnih plinov za zdravje ljudi že več let teče resna debata, da bi povsem prepovedali vožnjo avtom na dizelski pogon, ki ne ustrezajo najmodernejšim standardom. Tudi v Parizu si prizadevajo, da bi do 2020 drastično omejili promet dizelskih vozil po francoski prestolnici.

andrej.leban@zurnal24.si