Agencija za varnost prometa (AVP) je v Evropskem tednu mobilnosti soorganizirala mednarodno konferenco o prometni varnosti ranljivih skupin, s poudarkom na varnosti starejših.

Strokovni gostje iz Slovenije in tujine so izpostavili pomen preventivnih ukrepov za varnost v prometu, denimo nošenje varnostne čelade in vzpostavitev reševalnega pasu. Še posebej je treba biti pozoren na ranljive udeležence v prometu - pešce, kolesarje, voznike e-skirojev, električnih koles, mopedov in motornih koles. Ker se življenjska doba podaljšuje, je v prometu prisotnih vse več starejših udeležencev in njim mora biti posvečena še prav posebna pozornost, je bila rdeča nit konference. 

Foto: Saša Despot cona 30

Bistveno povečanje žrtev nesreč med ranljivimi skupinami

Direktorica AVP Simona Felser je spomnila, da je bil v sredo dan brez smrtnih žrtev, ko si prizadevajo, da ne bi nihče izgubil življenja na cesti. "Žal letos beležimo že 52 žrtev prometnih nesreč, od tega so bili trije otroci," je v uvodnem nagovoru povedala Felser.

Število ranljivih udeležencev, ki so doživeli prometno nesrečo, se je v zadnjih dveh letih povečalo za petino glede na povprečje v obdobju med 2014 in 2021, je povzela namestnica direktorice AVP Saša Jevšnik Kafol. Med ranljivejše osebe v prometu sicer sodijo starejši, kolesarji, pešci ter vozniki mopeda in motornega kolesa.

Kljub povečanemu številu prometnih nesreč po letu 2016 število nesreč s smrtnim izidom upada. Jevšnik Kafol je še dejala, da pomemben delež smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb v prometu predstavljajo starejši nad 65 let.

Foto: Profimedia Kolesarjenje starša z otrokom otrok na kolesu

Policist: vozniki e-skirojev se požvižgajo na pravila

Predstavnik generalne policijske uprave Robert Vehovec pa se je osredotočil na policijski vidik varnosti voznikov električnih skirojev. Navedel je, da se število hudo telesno poškodovanih s tem vozilom povečuje, zato policija podpira obvezno zaščitno čelado, povečanje globe za preseganje hitrosti 25 km/h, povečanje pooblastil policije pri ugotavljanju njihove tehnične brezhibnosti in drugo. "Vozniki e-skirojev imajo občutek, da se jim ni treba podrejati prometnim pravilom," je dejal.

Predstavnik ministrstva za okolje, podnebje in energijo Gregor Steklačič je med ukrepi za varni promet izpostavil omejitev 30 km/h v naseljih, spodbujanje gradnje površin za ranljive udeležence in drugo.

Tuji gostje opozarjajo na pomen urejenosti javnega prometa 

Konference se je udeležilo več tujih gostov. Predstavnica Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC), ki je sodeloval pri organizaciji konference, Jenny Carson, je navedla, da v EU vsako leto izgubi življenje v povprečju 5180 pešcev in 2160 kolesarjev.

Skladno s priporočili ETSC bi bilo treba sprejeti in spodbujati hojo, pa tudi kolesarjenje in uporabo javnega prevoza. Izpostavila je pomen dostopa in rabe javnega potniškega prometa, varno infrastrukturo za pešce in kolesarje ter uvedbo vidnih, prepoznavnih in enotnih oznak za prehod za pešce.

Izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa Antonio Avenoso je pozval k prizadevanjem na vseh ravneh, ki lahko izboljšajo prometno varnost. Opozoril je na sistemske ukrepe na ravni EU, ki imajo lahko posledice predvsem za ranljive udeležence v prometu, denimo znižanje starosti za voznike tovornjakov.

Foto: Saša Despot cona 30

Kaj v resnici prinaša ukrep zmanjšanje hitrosti na 30 km/h

Predstavnica Državne tehnične univerze v Atenah Eva Michelaraki pa je podala izkušnje uvajanja omejitve hitrosti 30 km/h v nekaterih mestih v Evropi. Kot je dejala, omejitev hitrosti prinaša večjo kakovost življenja v vse številnejših evropskih mestih, kar ima pomemben družbeno-ekonomski učinek. "Pomeni namreč znatno zmanjšanje porabe goriva in onesnaženja zraka ter pripomore k zmanjšanju števila prometnih nesreč in zastojev," je dejala.

dezurni@styria-media.si