Na Žurnal24 smo tri direktorje največjih slovenskih prodajalcev oziroma uvoznikov vozil, ki obvladujejo dve tretjini celotnega trga novih vozil, pozvali, da ocenijo avtomobilsko leto 2023 in napovejo, kaj naj vsi tisti, ki bodo v letu 2024 kupili novo vozilo, pričakujejo tako glede cen kot dobavljivosti in ponudbe. Vprašanja smo postavili Danilu Ferjančiču, direktorju podjetja Porsche Slovenija (Volkswagen, Audi, Seat, Cupra in Škoda), Jožku Tomšiču, ki vodi skupino Emil Frey pri nas (Fiat, Jeep, Alfa Romeo, Mercedes-Benz, DS Automobiles, Citroën, Peugeot, Mitsubishi, Honda) in Petar Nevistiću, generalnemu direktorju GA Adriatic (Renault, Nissan, Dacia, MG).
Kako ocenjujete stanje prodaje osebnih vozil v letu 2023 na slovenskem trgu? Kateri so bistveni izvlečki leta?
Danilo Ferjančič:
Trg se je letos konsolidiral, čeprav na dokaj nizki ravni. Za nekaj malega bo zrasel v primerjavi z lanskim letom, vendarle pa ne bo presegel številke 47.000, če govorimo o osebnih vozilih. Motnje v dobavnih verigah, ki so bile posledica koronskih razmer, so se umirile, posledično so se tudi dobave novih vozil normalizirale, zlasti v drugem polletju. Dolge čakalne dobe zadnjih dveh let so se zopet skrajšale in stara naročila so več ali manj dobavljena. Na drugi strani imamo inflacijo, tudi precej zvišane cene vozil in visoke obrestne mere – vse to ni vzpodbujalo prodaje novih vozil. V letu 2023 smo se pretežno ukvarjali z izdobavo naročil iz leta 2022 in hkrati poskušali zagnati sveža naročila. Trg se je obrnil iz statusa »pull« v status »push« in prodajne aktivnosti so se zopet okrepile.
Jožko Tomšič:
Trg je v primerjavi z lanskim letom stabilen. Od začetka tega leta beležimo 5,06 % rast. Letošnje leto je zaznamovala rast prodaje električnih vozil, ki je zrasla za kar 97,67 %, oziroma na 3.661 prodanih vozil v primerjavi z lanskim letom. Prodaja električnih vozil trenutno predstavlja 7,54 % celotne prodaje osebnih in lahkih gospodarskih vozil. K rasti električnih vozil so na eni strani pripomogle cenovna repozicija nekaterih znamk ter višje subvencije, na drugi strani pa je prodaja priključnih vozil PHEV na zelo podobni ravni kot lansko leto.
Petar Nevistić:
V letu 2023 se je zgodil preobrat po močnem t. i. koronskem zatišju, čemur je sledilo pomanjkanje polprevodnikov. Avtomobilski trg se je vrnil v situacijo, ki smo je bili navajeni v letu 2019 in še prej. Lahko bi rekel, da je avtomobilski trg ponovno zaživel, ponovno je dobil svoj zagon in vsak izmed nas si je želel izboriti svoj delež na tem zelo konkurenčnem trgu. Letošnje leto pa je zagotovo zaznamoval tudi prvi poskus preboja kitajskih znamk na evropski ter nekaterih izmed njih tudi na slovenski trg. Čas bo pokazal, katerim bo to uspelo tudi bolj dolgoročno.
Kaj napovedujete slovenskemu avtomobilskemu trgu novih vozil v letu 2024?
Danilo Ferjančič:
Ne pričakujem prav drastičnih sprememb. Ob dejstvu, da se je denar prebivalstva iz koronskih ukrepov več ali manj porabil, ter ob še naprej visokih obrestnih merah bo povpraševanje po novih vozilih umirjeno, ampak bo. Še naprej pričakujem trend uvoza rabljenih vozil, ki nekako pokrpajo slovensko potrebo po mobilnosti za dokaj sprejemljive cene. V takšnem kontekstu se bomo borili za svoje kupce.
Jožko Tomšič:
Danes je na avtomobilskem trgu precej več dinamike. Vrnile so se tržne razmere, težav s pomanjkanjem vozil in ključnih delov za proizvodnjo le-teh skoraj ni več. Globalni trendi napovedujejo umirjanje rasti in ocenjujemo, da lahko enako pričakujemo tudi na slovenskem avtomobilskem trgu. Če bo ponudba vozil večja od povpraševanja, se bodo morale blagovne znamke tej dinamiki prilagoditi. Pričakujemo lahko zanimivo tekmo v boju za tržne deleže. Menimo, da bo prodaja električnih vozil še naprej v veliki meri odvisna od subvencij EKO sklada, morebitnih davčnih sprememb in prav tako tudi od morebitnega vstopa novih znamk.
Petar Nevistić:
Zagotovo bo pestro. Kot sem že omenil, na eni strani si številne kitajske znamke želijo preboja na slovenski trg, po drugi strani evropske znamke kot odgovor napovedujejo številne nove električne modele, ki bodo kupcem dostopnejši. Ponudba se bo povečala, konkurenca bo huda. Veliko glavnih avtomobilističnih proizvajalcev je s cenovno dostopnejšimi električnimi vozili (vključno z nami) napovedalo boj za prevlado v segmentu električnih vozil. Ne bo pa pestro zgolj na trgu, tudi v naši skupini imamo v naslednjem letu kar nekaj novih oziroma prenovljenih modelov, na katere smo izjemno ponosni in ki bodo zagotovo sooblikovali slovenski avtomobilistični trg kot tak. Naj izpostavim najpomembnejše; renault 5 in renault rafale, dacia duster in nissan ariya.
Kaj se bo dogajalo s cenami novih vozil v letu 2024? Ali lahko pričakujemo še več popustov kot v letu 2023?
Danilo Ferjančič:
Kot prej rečeno, dobave so zopet v mejah normale, okoliščine pa niso naklonjene prodaji novih vozil. Verjetno se bo vsak potrudil po svojih močeh.
Jožko Tomšič:
Cene so že stabilizirane.
Petar Nevistić:
Menim, da se bo situacija v naslednjem letu vseeno malce normalizirala. Po letošnjem burnem letu, ko se je avtomobilistični trg po dveh letih premora moral na novo vzpostaviti, se bo stanje zagotovo vsaj malo umirilo. Vsi se zavedamo, da je bitka s popusti tek na kratke proge in dolgoročno tovrstna situacija ni vzdržna. Če sledimo napovedi finančne analitike, naj bi se pričakovana inflacija v letu 2024 gibala od 3 do 5 %, kar pomeni, da bo avtomobilska industrija verjetno pod vplivom enake inflacije in morebitne rahle rasti cen. Zagotovo pa ne pričakujemo velikih povečanj, kot se je to zgodilo konec leta 2022 in v začetku leta 2023.
Kaj napovedujete na področju financiranja nakupa novih vozil? Menite, da se bodo obrestne mere v prihodnjem letu znižale? Kakšen vpliv so imele letos na prodajo vozil visoke obrestne mere?
Danilo Ferjančič:
Višanje obrestnih mer in s tem povezana negotovost zagotovo negativno vplivata na prodajo novih vozil. Na srečo se že kažejo prvi znaki umirjanja inflacije, prav tako se že začenjajo prvi pogovori med guvernerji evropskih centralnih bank o morebitnem znižanju obrestnih mer. Za zdaj je situacija še zelo negotova, tako da bo na resnično znižanje EURIBOR-a verjetno treba še nekaj časa počakati.
Jožko Tomšič:
Visoki stroški financiranja niso bistveno vplivali na povpraševanje in prodajo vozil, se pa povečuje financiranje s fiksno obrestno mero na račun variabilne. V prihodnjem letu ne pričakujemo večjih sprememb obrestne mere kot tudi ne njihovega vpliva na samo prodajo.
Petar Nevistić:
Obrestne mere so le obrambni mehanizem pred visoko rastjo inflacije. Glede na to, da naj bi se inflacija v letu 2024 umirila, naj bi se to odrazilo na stabilizaciji obrestnih mer, zato upam, da se bodo v kasnejši fazi leta 2024 nekoliko znižale. Definitivno pa lahko rečem, da visoka obrestna mera vpliva na nakup vozila. Zaznali smo, da je prav obrestna mera kupca odvrnila od nakupa oziroma se je kupec odločil počakati na tako imenovane »boljše čase« in je odložil nakup vozila na kasneje. Prav zato smo našim kupcem ponudili subvencionirano fiksno obrestno mero in se na ta način približali njihovim potrebam ter jim hkrati na ta način omogočili bolj dostopen nakup avtomobila.
Prihodnje leto so volitve v Evropski parlament. Kaj pričakujete od njih v povezavi s strategijami prodaje? Predvsem v povezavi s standardom EURO 7 in električnimi vozili?
Danilo Ferjančič:
Podnebna kriza se zaostruje, kar smo žal zelo konkretno izkusili tudi v Sloveniji, zato ni pričakovati, da bo usmeritev novega sklica Evropskega parlamenta pri boju proti podnebnim spremembam bistveno drugačna od trenutne usmeritve. V povezavi s standardom EURO 7 sicer evropski avtomobilski proizvajalci opozarjajo, da ni smiselno usmerjati ogromnih sredstev v razvoj nove generacije bencinskih in dizelskih vozil, ki jih bo mogoče prodajati samo nekaj let in da bi bilo bistveno bolje namesto tega vse sile usmeriti v nadaljnji razvoj in pocenitev električnih vozil. Tudi glede konca prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem verjetno ne moremo pričakovati večjih sprememb. Obstaja sicer možnost, da se bo končni datum premaknil za leto ali dve, a je končni cilj znan, zato je treba narediti vse, da bo vsakomur omogočen prehod na električno mobilnost. Tu čaka Slovenijo še veliko dela.
Jožko Tomšič:
Glede na dejanja zadnjih nekaj let težko komentiram, ampak kot kažejo napovedi, bo EURO 7 najbrž treba sprejeti. Prav lahko se zgodi, da bosta po volitvah politika in javno mnenje glede električnih vozil drugačna. Ne pozabimo, prve spremembe pri Euro 7 časovnici so se že zgodile, in verjamemo, da obstaja možnost, da trenutna časovnica tudi ni končna.
Petar Nevistić:
Ne glede na to, kakšen bo izid volitev, upam, da bo Evropska unija do leta 2035 spremenila svoj načrt glede prepovedi prodaje vozil na notranje zgorevanje. Mislim, da se v okviru celotne industrije, ne samo avtomobilske, trenutno izvaja največji pritisk ravno na evropske avtomobilske proizvajalce. Govorimo namreč o najmanjši celini na svetu, ki pa mora narediti največ v prihodnjih petih letih in v naslednjih 25 letih zaključiti prehod oziroma izničiti ogljični odtis, do česar pa sem sam kar precej skeptičen. Menim, da bo šel razvoj prek elektrike, prek vodika in biogoriv kot nekakšne mešanice rešitev na poti do zelene prihodnosti, in ne zgolj z elektriko. Potrebna bo kombinacija več zelenih virov energije oziroma pogonov.
Zakaj Golobova vlada ne uvede še košarice novih vozil. Naj trgovci nehajo nategovati kupce, pa bodo avti kot piščančje meso …
Povprečna starost avtomobila v Sloveniji je 12 let. Imamo še nekaj let rezerve glede na to, da so avtomobili "programirani" …
Avto je zgolj samo zaradi službe potreben,ker avtobusov preprosto ni v večini Slovenije ,Ga doma imamo samo enega za vse …