Starejši jih ne poznajo
Vojko Safran pravi, da predvsem pri starejših voznikih opažajo, da se bojijo večpasovnih krožišč, saj se vanje ne znajo pravilno vključevati in vozijo po zunanjem pasu, s tem pa drugim onemogočajo, da bi se vanje vključili hitro in varno.
Če se v krožišču zgodi prometna nesreča, veljajo enaka pravila kot v drugih križiščih. Če gre za nesrečo z materialno škodo, je treba kraj dogodka označiti z varnostnim trikotnikom, vozila pa čim prej umakniti, če pa so nastale telesne poškodbe, je treba kraj nesreče zavarovati in poklicati policijo. Ta najpogostejše kršitve povezuje z izsiljevanjem prednosti in nepravilno spremembo smeri vožnje.
Slabosti krožišč
Varna vožnja. Na Direkciji RS za ceste opozarjajo na določene pomanjkljivosti krožišč kot poseben tip nivojskih križišč. Večje število krožišč ne omogoča sinhronizacije (zelenega vala). S povečanjem števila pasov v krožišču se raven prometne varnosti nasprotno od klasičnih križišč zmanjšuje. Krožišča niso priporočljiva pred ustanovami za starejše in slabovidne ter slušno motene, kjer nemotorizirani udeleženci v prometu zaradi prizadetosti ne morejo varno prečkati ceste brez signalnih naprav. Večja krožišča prav tako niso primerna pred vrtci in šolami.
Na državnih cestah imamo zdaj 250 križišč, do konca leta pa jim bodo dodali krožišča v Miklavžu, Ilirski Bistrici, Podpeči, Zavrču in Šmarjeti. Zanimiv je primer Škofje Loke, kjer so po uničenju semaforjev začasno postavili krožno krožišče in ugotovili, da je promet sedaj bolj pretočen.
Točno tako. To je še ena posebnost naših strokovnjakov, ki projektirajo krožišča. Sam sem dve leti poučeval- inštruiral vožnjo v …
Ker tako zmanjšaš možnost konfliktov in poskrbiš, da mora tisti na zunanjem pasu obvezno vedno zaviti na prvem izhodu ven, …
Zakaj?