V Kranju poteka sodni spor med policistom in redarsko službo. Policijski inšpektor A. J. (ime znano uredništvu) se ni sprijaznil s kaznijo redarke za prehitro vožnjo, na sodišču je želel na različne načine dokazati, da se mu je zgodila krivica, ker da redarji sploh ne bi smeli uporabljati laserskih merilnikov za hitrost na takšen način, kot so jih, da je bila cesta preveč ukrivljena in da naselje sploh ne obstaja. 

A. J. je glede na dostopne podatke policist že od leta 1990. Zaposlen je na PU Kranj, med drugim je v karieri zasedal celo mesto policijskega inšpektorja za promet, kar pomeni, da je z neposredne bližine spremljal tudi najhujše posledice kršitev prometnih predpisov.

Leta 2015 je prejel bronasti znak civilne zaščite za zasluge, leta 2022 srebrni pa znak mednarodnega policijskega združenja IPA. Eno temeljnih pričakovanj združenja IPA do svojih članov je, da s svojim javnim delovanjem skrbijo za pozitivne odnose med policisti in državljani.

A. J. se je 28. septembra 2020 popoldne z lastnim avtom vozil skozi naselje Golnik, ko ga je pri prehitri vožnji ujel merilnik hitrosti in dogodek tudi fotodokumentiral. Hitrosti pa ni meril kak kolega policist, temveč je laserski merilnik v rokah držala občinska redarka. Vozniku je naprava namerila 71 km/h v območju, kjer je hitrost v naselju omejena na 50 km/h. Z upoštevanjem varnostne razlike je bila ugotovljena hitrost 66 km/h oziroma 16 kilometrov nad omejitvijo. Uradna oseba prekrškovnega organa je v skladu z zakonodajo in po preverbi lastnika registriranega vozila temu na dom poslala obvestilo o prekršku z dokazno fotografijo. Kazen: 250 evrov in tri kazenske točke.

Ne kot Superman, ampak bolj kot Superhik

Toda A. J. ni priznal napake, plačal "polovičke" in se sprijaznil s točkami, temveč je zoper plačilni nalog kot civilna oseba vložil zahtevo za sodno varstvo.

Za razliko od velike večine podobnih primerov pa se ni skliceval na argument "Superman", torej da je njegov avto v času prekrška vozil nekdo drug, morda družinski član, zoper katerega ne bi bil dolžan podati prijave. 

Iz lastnih ali pa morda kakšnih širših vzgibov je zasadil dvom v samo bistvo meritev, ki jih opravljajo občinski redarji, s tem pa proti njim odprl neposredno vojno, katere izid bi lahko imel glede razmerja policija - redarstvo velike posledice na državni ravni. Ni skrivnost, da so določeni vplivni krogi v policiji zelo ljubosumni in nasprotujejo kakršnemu koli zakonskem razširjanju pristojnosti nadzora nad prometom na druge organe, tako na redarstva kot na Dars. 

Srž njegovega izziva je zakon o varnosti cestnega prometa, ki v 15. členu daje redarjem pravico do izvajanja meritev hitrosti s samodejnimi napravami brez ustavljanja vozila. Ali so te naprave res lahko samo tiste v radarskih škatlah oziroma v prtljažnikih avtomobilov, in nad katerimi ima primat dobave v Sloveniji skoraj izključno eno podjetje, ali pa med samodejne naprave spadajo tudi manjši ročni laserski merilniki, ki jih uporablja vse več redarstev po državi? 

Foto: Pixabay Avto merilec hitrosti

Kaj je ročno in kaj samodejno 

Kranjsko okrajno sodišče je v postopek vključilo tako priče kot tudi sodnega izvedenca. Zaslišali so celo zastopnika proizvajalca naprav. Kot izhaja iz razsodbe, na kranjskem okrajnem sodišču sprejete 8. decembra 2023, je policist kazen spodbijal v več točkah. Skušal je dokazati nepravilno oziroma celo protizakonito ravnanje redarke, še piše v dokumentu, ki smo ga pridobili v uredništvu.

Njegov glavni argument je bil, da je bila "očitana kršitev" izmerjana z napravo, ki ni samodejna. Ob sklicevanju na zakon je argumentiral, da smejo redarji meritve hitrosti opravljati izključno s "samodejnimi napravami". Veteran prometnih nadzorov je prepričan, da laserski merilnik TruCam II LTI 20/20 ne spada med samodejne naprave, čeprav iste merilnike uporabljajo tudi policisti in ti gotovo poznajo vse njegove zmogljivosti.

Kot je sodnici pojasnil sodni izvedenec, ima dotični merilnik poleg ročne tudi funkcijo samodejnega proženja. Takrat mora operater zgolj pomeriti napravo proti vozilu, ki ga želi preveriti, vse ostalo opravi naprava. V primeru uporabe pri redarjih je programska oprema zaklenjena na samodejni način in torej ročnega proženja meritev možje v rdečem ne morejo izvajati. Naprava, ki je podvržena rednemu neodvisnemu nadzoru, ročnih meritev niti ne bi zabeležila, zato morebitnih prekrškov ni mogoče procesirati, je izvedela sodnica. 

A. J. je problematiziral tudi način, da je redarka merila iz roke, saj da navodila za uporabo dotične naprave glede samodejnega načina predvidevajo meritve na stojalu. Le takrat je lahko naprava dejansko samodejna po črki zakona, je zatrjeval. Medtem ko je v njegovem primeru operater, torej redarka, merilnik hitrosti držala v roki, iskala posamezno vozilo, dvignila roko, določila tarčo in sprožila laserski snop. Tako pa da smejo po zakonu meriti le policisti.

Foto: Anže Petkovšek Avtocestna policija radar merilnik merjenje hitrosti varnostna razdalja

Izvedenec je delno pritrdil njegovemu argumentu glede razlage samodejnosti naprave, ker navodila za uporabo res navajajo preklop na samodejni način delovanja in postavitev na stojalo. Vendar sodišče tej izvedenčevi razlagi ni sledilo, merilnik namreč po ugotovitvi sodnice avtomatske in verodostojne meritve opravlja tudi brez stojala. Konkretna meritev je bila zato zakonita in v skladu z namenom zakonodajalca, ko je redarjem razširil pooblastila na meritve hitrosti.

Redarka, ki ima za rokovanje z merilnikom ustrezna potrdila, je pojasnila, da s kolegi laserske merilnike uporabljajo tako iz roke kot s pomočjo stojala, izbira načina pa je odvisna od lokacije merjenja, vremena in tudi merilnika. Ko uporablja merilnik iz roke, slednja služi kot stojalo. Logično je, da merilnik med neuporabo spusti, da s tem razbremeni roko.

Poudarila pa je, da se ne odloča, kateremu vozilu bo merila hitrost, temveč pomeri vsa vozila, ki se ji približujejo. Tisti popoldan sta se na omenjeni lokaciji na merilnik ujela le dva prehitra voznika, eden od njiju je bil A. J. 

Sodnica: privolil v prepovedano posledico

Sodišče je tudi zavrnilo policistov poskus, da bi problematiziral lokacijo meritve. Opozarjal je, da je cesta na tem delu ovinkasta in vodi delno navzdol in navzgor, kar bi lahko bistveno vplivalo na natančnost meritve. Izvedenec pa ga je podučil, da bi naprava zaradi tako imenovanega kosinusnega efekta  v takšnih primerih merila kvečjemu njemu v korist, torej da bi pokazala manjšo hitrost.

Prav tako je sodišče zavrnilo argument, da označitev kraja za začetek naselja Golnik ni postavljena v skladu s pravilnikom o označitvi naselij, ker da blizu ni hiš. Tako naj meritev sploh ne bi bila opravljena znotraj naselja. Sodnica ga je spomnila, da kot domačin in dolgoletni voznik dobro pozna lokalne ceste in se je nedvomno zavedal, da vozi v naselju, da lahko zaradi njegove vožnje nastane prepovedana posledica prehitre vožnje, ter "da je v to posledico tudi privolil."

Jo je pa policist A. J. ne glede na vse zavrnitve svojih argumentov na koncu vendarle odnesel z nižjo kaznijo, po zaslugi prejšnje vlade Janeza Janše. Ta je leta 2021 novelirala zakon in znižala nekatere kazni za prekrške. Namesto 250 evrov in treh kazenskih točk mora zato plačati zgolj 120 evrov, ostane pa mu stranska sankcija treh točk. Zaradi te delne odločitve v njegovo korist ga je sodišče tudi oprostilo plačila sodne takse ali stroškov postopka. 

A. J. vztraja, redarje bo skušal sesuti na višji inštanci

Govorili smo tudi z A. J., ki je uvodoma poudaril, da je zahtevo za sodno varstvo vložil izključno kot občan, torej civilist. Ponovil je, da občinski redarji nimajo pooblastil za merjenje hitrosti iz roke, ampak morajo biti merilniki na stojalu, sicer niso več samodejni. "To je potrdil tudi sodni izvedenec, vendar je sodnica odločila po svoje."

Po njegovem redarji izvajajo nezakonite meritve in zato tudi ne bi smeli izrekati kazni: "Vozniki, ki so s tem dosegli 18 kazenskih točk, so zato izgubljali vozniška dovoljenja." Kot je nadaljeval, domnevno problematičnih meritev hitrosti ne izvajajo vsi redarji. Za razliko od kranjskih, imajo "radovljiški naprave striktno na stojalih". "Redarji, ki so jim nadrejeni odredili takšen način merjenja, bi morali nalogo zavrniti. V Kranju so zato nekateri odšli. Gre za polnjenje občinskih blagajn."

Problematiziral je tudi postavitev krajevne table Golnik, saj da niso izpolnjeni kriteriji, da tam stoji, med drugim, da je ob cesti strnjenih vsaj deset hiš - zdaleč jih ni toliko, naselje je umaknjeno v notranjost. O tem, da je že pred svojim prekrškom pisal Direkciji za ceste in dobil odgovor, da so občini naročili, naj table premakne: "Vendar se ni zgodilo nič."

Kot so nam sporočili z okrajnega sodišča v Kranju, se je A. J. na sodbo pritožil na višjem sodišču, zato še ni pravnomočna.

dezurni@styria-media.si