Kragujevške Zastave ni več

Foto: Žurnal24 Nekdanji ponos Jugoslavije danes nudi le še klavrno podobo. (Foto: Reuters)
Nekdanji ponos Jugoslavije, tovarna avtomobilov Zastava, ki je motorizirala tudi Slovence, je odšla v zgodovino. Od 5. januarja je prenehala obstajati.
Oglej si celoten članek

Formalno pravno bo popolnoma ugasnila čez dve leti, njeno mesto pa je prevzela družba Fiat avtomobili Srbija, poročajo Novosti.sr. A ta je le še bleda senca nekdanje največje tovarne v skupni državi. V njej danes dela vsega 1.500 ljudi, medtem ko je bilo na višku slave konec 90. let v Zastavi zaposlenih kar 35.000 ljudi, zanjo pa je širom Jugoslavije delalo kar 130.000 ljudi. Vrhunec je bilo leto 1989, ko je s proizvodnih trakov zapeljalo 230.570 vozil, v vseh letih pa so v tovarni izdelali 4,3 milijona vozil.

Vzpon je začel fičo
Proizvodnja vozil poleg osnovne dejavnosti - izdelave orožja - se je v Zastavi začelo že pred vojno, po njej pa so za jugoslovansko vojsko po licenci sestavljali ameriške tovornjake in tudi slavne jeepe. Serijska proizvodnja se je pričela leta 1954 z licenčno izdelavo Fiatove campagniole, nato še modela 1900.

 

Foto: Žurnal24 Zastava, Kragujevac, tovarna, yugo

 

Prelomno leto je bilo 1957, ko se je začela proizvodnja fiča, teh so do 1985 izdelali kar 923.487 primerkov. Uspešna sta bila še modela 128 in njena petvratna različica "stoenka", ki sta po številkah še presegli fiča. Posebno poglavje je spisal jugo, prvi pravi Zastavin avtomobil. Od skoraj 800.000 primerkov so jih več deset tisoč prodali v ZDA, kjer so mu nadeli titulo najslabšega avtomobila.

Padla država, padla Zastava
Konec Jugoslavije je pomenil tudi zaton kragujevške tovarne, ki ji ni mogla pomagati niti velikopotezna investicija v model florida. Životarjenje je postalo še hujše po Natovem bombardiranju tovarne 1999, novo poglavje pa se je začelo z vstopom Fiata, za katerega pod svojo znamko Zastava 10 proizvajajo fiatov model punto. Velike načrte imajo s prihodnjim, še neimenovanim modelom, ki naj bi ga v velikih količinah začeli proizvajati še letos, a to bo le majhna uteha za desetine tisočev nekdanjih delavcev, ki so gledali propad nekdanjega jugoslovanskega zastavonoše.

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.