Pred kakšnim letom je v prestolnici odmevale zgodba o tem, da je sodišče v več primerih ugodilo občanom, ki so se pritožili nad obvestilom v zeleni ovojnici. Ta so na vetrobranska stekla lepili uslužbenci Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (JP LPT) in sicer na parkiriščih, ki jih upravlja to podjetje. A takšna obvestila kontrolorji tudi danes še vedno delijo domnevnim prekrškarjem, ki parkiranja niso poravnali ali pa so prekoračili dovoljen čas parkiranja.

Odvetnica Teja Verbič, katere odvetniška družba je zastopala nekatere pritožnike na prvostopenjskih obravnavah, vztraja, da kontrolorji JP LPT še naprej nimajo nikakršnih zakonskih pooblastil glede deljenja zelenih obvestil. “Po našem mnenju JP LPT ni pooblaščen za nadzor prometa in ugotavljanje prekrškov na terenu,” je za zurnal24.si zatrdila Verbičeva. Pri tem se sklicuje na 8. člen Odloka o urejanju prometa v MO Ljubljana, v katerem je zapisano, da “izvajalec evidentira plačila parkirnine na javnih parkirnih površinah ter o ugotovitvah neplačila parkirnine obvesti Mesto redarstvo Mestne uprave MOL. Vendar navedeni predpis JP LPT ne podeljuje (z zakonom določenih) pooblastil nadzora prometa (pooblastil redarstva).”

Skratka, delavec JP LPT nima ustreznih pooblastil za nadzor prometa, trdi odvetnica, to pristojnost ima zgolj Mestno redarstvo, ki da je v primeru neplačila parkirnine tudi oškodovanec, ne pa JP LPT.

Uradno: kontrolor "zatoži" redarju, šele ta pa "ugotavlja" resnico

Na MOL, kjer priznavajo, da se v pravni podlagi glede pristojnosti “zelenih kontrolorjev” v zadnjem letu ni zgodilo nič novega, pa trdijo ravno nasprotno, torej da so neposredni oškodovanec prav javna parkirišča. Pri tem pa se sklicujejo na Zakon o prekrških, ki omogoča oškodovancu prijavo prekrškovnemu organu. “V primerih navedenih kršitev se vloga oškodovanca JP LPT obravnava kot pisni predlog, kar ima za posledico obvezno izvedbo dokaznega postopka s strani prekrškovnega organa pred izdajo odločbe o prekršku. S t. i. ‘zelenim obvestilom’ je kršitelj zgolj obveščen, da bo JP LPT, d.o.o. kot oškodovanec podal pisni predlog pristojnemu prekrškovnemu organu, na podlagi katerega bo nato izveden postopek o prekršku.”

Redarji na podlagi obvestila kontrolorja JP LPT nato pričnejo zbirati dokaze, pri čemer so jim v pomoč tudi fotografije, ki jih kontrolorji vestno snemajo na mestu domnevnega prekrška. Redarji pridobijo tudi izjave prič, v tem primeru so seveda to kontrolorji. “Če se v postopku pred prekrškovnim organom pojavi dodatni dvom, prekrškovni organ opravi ogled kraja prekrška neposredno na kraju samem,” dodajajo na MOL, ni pa jasno, kdo ima tam toliko časa parkirano vozilo, da se vmes zavrti celotni uradniški mlin.

Odvetnica: kvečjemu z odškodninsko tožbo

A v odvetniški družbi Teje Verbič vztrajajo, da zakon o občinskem redarstvu pooblastila za ugotavljanje prekrškov daje "zgolj in edinole" mestnemu redarstvu, in ne drugim sodelavcem MO Ljubljana, v konkretnem primeru JP LPT. Poleg tega JP LPT Mestno redarstvo (kot oškodovanca) zgolj obvesti o začetku postopka.

"V kolikor bi Mestno redarstvo kot oškodovanec želelo voditi postopek zaradi neplačane parkirnine, bi to lahko storili z odškodninsko tožbo zaradi neplačila parkirnine, ne pa voditi postopka po Zakonu o prekršku."

Odvetniki tudi opozarjajo, da imajo kontrolorji verjetno več takih primerov na dan, redarstvo pa postopke skupaj z zbiranjem izjav kontrolorjev prične tudi po več mesecev po storjenem prekršku.

Kaj torej svetujejo odvetniki?

Če posameznik prejme zeleno obvestilo LPT o nepravilnem parkiranju, naj takoj vloži zahtevo za sodno varstvo in naj se sklicuje na to, da mestno redarstvo postopkov ne vodi zakonito. Njihova odločba bi bila zakonita le, če bi vsebovala izjavo kontrolorja in dokazila, da parkirnina ni bila plačana.

Verjetno pa je za voznike še najlažje, če bodo poskrbeli, da bo parkirnina na za to predvidenih mestih vedno plačana in listek ustrezno nameščen na vetrobranskem steklu.