PLUSI, MINUSI:

Plus: oblika, podvozje, prostornost, preglednost, prilagodljivost, sedenje Minus: ni potovalnega računalnika, volan ni nastavljiv po globini, klimatska naprava

Navzven je rexton oblikovan zelo lepo: z velikimi projekcijskimi žarometi in na Mercedes spominjajočo vstopno režo za zrak je pravi maneken, ki je oblikovano pravzaprav v neskladju s tradicionalnimi oblikovalskimi dosežki proizvajalcev s polotoka jutranje tišine. Na zadnjem delu se je po obnovi avtomobil tudi znebil milo rečeno zanimivih luči predhodnika v obliki viteškega ščita.

Udobje ni vse
Notranjost je že bolj korejska: za avto tega cenovnega razreda so materiali v kokpitu kanček preveč plastični, pogrešali pa smo tudi bolj ergonomično in logično ureditev voznikovega delovnega prostora. Nad opremo se res ne gre pritoževati, tudi usnjeno oblazinjenje prispeva k dobrem počutju, a v morju stikal in zaslonov vlada zmeda. Izdelava bi lahko bili natančnejša, prestavna ročica skače in tudi gumb za sekvenčni način pretikanja ni najbolj posrečen. Volan je premehak, zaradi plastičnega dodatka pa je tudi oprijem včasih bolj spolzek. Se pa v rextonu res udobno sedi, prostora in odlagalnih površin ne primanjkuje, zgledna pa sta tudi prilagodljivost in preglednost.

Notranjost je po eni strani udobna, po drugi strani pa utegne voznika tudi precej zbegati. © Aleš Malerič

Zmogljiv motor
2,7-litrski dizelski agregat z vbrizgom goriva po skupnem vodu tretje generacije in elektronsko krmiljenim variabilnim turbopuhalom prepriča s prožnostjo in močjo, ki jo na cesto prenaša s pomočjo zelo povprečnega petstopenjskega avtomatskega menjalnika. Z mehko vzmetenim podvozjem, ki udobno blaži nepravilnosti cestišča, in štirikolesnim pogonom (40:60) mu teren ni neznanka. Je pa tale rexton posebne vrste tič: če niste ravno pikolovski, vas bo morda prepričal.