Foto: Barbara Milavec Nataša Čepar Ko Mitja Gustinčič, motoristični stari maček, z distanco realista navede statističen podatek, da vsako leto konec sezone povprečno 30 motoristov zapusti ta svet, se sliši kruto. Ko je lani poleti umrl J., s katerim sem se poznala od srednje šole in je za seboj pustil sina, starega kot moja hčerka, še dojenčka, pa ... S skuterjem je menda šel po bližnjem opravku, preden bi se z družino odpravil na dopust. Voznica ga je spregledala.

Biti previden. Biti zbran za volanom, se vesti predvidljivo, brez nenadnih odločitev, uporabljati smerokaz, paziti in gledati pri zavijanju, se ne pustiti zapeljati mislim na službene in domače nerešene zadeve – nasvetov za varno vožnjo je še in še. Da nismo povzročitelji ali žrtve prometnih nesreč, verjetno pomaga tudi sreča. Policijska statistika sicer kaže, da je najpogostejši vzrok za nesreče prevelika hitrost in objestnost voznikov. Pri motoristih je treba to še bolj izpostaviti, saj so slabše vidni, v vzvratnem ogledalu se lahko zdijo le kot majhna pika, zato ne pričakujemo, da se bodo tako hitro približali, kot potem dejansko se. Preventivne akcije policistov s poligoni za učenje varne vožnje ob začetku motoristične sezone so vsekakor dobrodošle. Verjamem, da se rezultati, tudi spričo bolj pozitivne varnostne statistike, poznajo. Mimogrede, dobrodošli bi bili tudi poligoni za motoriste, ki bi bili odprti skozi vso sezono in bi tako predvsem tistim, ki jim primanjkuje adrenalina, omogočili, da bi se raje tam zdivjali kot na cesti.