Volkswagen je ID.3 ob njegovem lansiranju pred tremi leti oglaševal kot svojo tretjo revolucijo, za hroščem in golfom. Želje o revoluciji so bile eno, Excelove tabele s prodajnimi številkami pa nekaj povsem drugega. ID.3 je trpel za hudimi porodnimi težavami predvsem na področju digitalne platforme, kupce pa je kljub nadpovprečni prostornosti negativno presenetila za Volkswagen netipična cenenost materialov. Potem pa je prišla še zunanja kriza z mikročipi in odloženimi dobavami. Kar slab začetek revolucije.
Volkswagen je tudi zato pohitel in prej kot običajno najavil konkretno prenovo svojega prvega pravega električnega modela. Obljubil je popravo ključnih napak in odpravo pomanjkljivosti. Zdaj smo ga dobili v roke in preverili, kaj je res. In prva ugotovitev je, da je treba dati ID.3 novo priložnost, saj so se iz lekcije veliko naučili. Pa še iz tovarne ga ni več treba prav dolgo čakati.
Morda od zunaj sprememb kdo še opazil ne bo, a ID.3 po prenovi deluje bolj zrelo. Znebili so se nekaterih okrasnih elementov, s katerimi so želeli poudarjati njegovo avantgardnost (s črnino umetno skrajšan pokrov motorja ...), nov videz proporcev klasičnega kombilimuzinskega avta mu pristoji in je tudi bolj smiseln, če se gredo "masovko". Všeč mi je bila tudi nova olivna barva na testnem avtu ter izpopolnjena prednja in zadnja dinamična svetila.
Glavna novost pa je notranjost, ki deluje ista le po videzu, nikakor pa ne na otip in pri splošnem zadovoljstvu z njo. Povečini je iz avta izginila odbijajoča trda plastika, zdaj se roke lahko naslonijo na mehke materiale, ki precej dvignejo raven zadovoljstva. Občutek je precej bližje tistemu, po čemer je bila znamka znana oziroma se je od nje pričakovalo ob prvem vstopu v pola, golfa, passata, tiguana … Pa še povsem veganaska in iz velike količine recikliranih materilov je. A to je že stalnica PR sporočil v avtomobilskem svetu.
Ob nekoliko večjem in zato preglednejšem voznikovem zaslonu ter zdaj serijskem 12-palčnem sredinskem zaslonu na žalost ostaja neposrečena komandna plošča za luči, kjer ostaja občutek, da jo je še najbolj pustiti pri miru in upati, da ne bo treba ročno prižigati svetil ali pa gretja zadnjega stekla. Tudi tipke na volanu še vedno znajo spraviti v obup zaradi neželene aktivacije funkcij, tako da se prsti hitro navadijo držati le še obroča.
A po drugi strani je infozabavni sistem zdaj nekoliko lažje obvladovati, stopnjo višje in zato bolj dosegljivo so v razporeditvi menijev umestili vse v povezavi s polnjenjem. Kakorkoli, upam, da bo pri nasledniku znamka vrnila v uporabo več klasičnih fizičnih tipk, saj je s svojimi modeli od golfa naprej dokazovala, kako neposrečene so lahko rešitve z na dotik občutljivimi površinami in zasloni.
Zelo močna plat pri 4,3 metra dolgem ID.3 ostaja notranja prostornost, ki se je lahko veselijo tudi zadnji potniki. Omogočata jo dolga medosna razdalja in ravno dno.
Volkswagen je skrajno zreduciral ponudbo, saj je ID.3 zdaj na voljo le z dvema, ne več tremi baterijami. Od baterije je odvisna tudi serijska oprema. Testni avto je bil 'vstopno' z 58 kWh baterijo in s tem opremo Pro. Tudi ta je že prav bogata z raznimi asistenčnimi sistemi in udobjem, treba pa je imeti v mislih doplačilo vsaj še za kamero s parkirno asistenco in toplotno črpalko. V testnem avtu so se odlično izkazali tudi matrični žarometi.
Električni motor je vedno le en in zmore moč do 150 kilovatov. Z ID.3 je tako mogoče prav hitro speljevati in udobno potovati, tudi v klance. Težko pa bi rekel, da je avto zdaj kaj bolj vozniško spodbuden kot doslej, pač opravlja svoje delo električnega prevoznika in to je to. Nenazadnje je kar težek, tehtnica pokaže prek 1.800 kilogramov.
Z enim polnjenjem zmore manjša od obeh baterij na papirju do 430 kilometrov. Med testom je avto porabil okoli 16 kW energije na 100 kilometrov in se je tako izkazal kot varčnega, zato tudi po intenzivnem dnevu na cesti ni bilo nikoli prisotnega strahu pred pomanjkanjem energije. Z večjo 77 kWh baterijo (oprema Pro S), ki je dražja za okoli šest tisoč evrov, pa bi avto zlahka uporabljali tudi trgovski potniki.
Glede polnjenja ni večjih sprememb, ID.3 ima vgrajen 11 kW polnilec za izmenični tok, na enosmernem pa se lahko polni z največjo močjo 130 kW. Kar je ob razvoju mreže ultrahitrih polnilnic na spodnji meji sprejemljivega.
Korak v pravo smer, razen s ceno
Volkswagen ID.3 je po prenovi torej odpravil določene zmote in zablode, ki so ga ovirale pri iskanju simpatij med kupci. Žal pa je izboljšanje in poenastavitev ponudbe prinesla s seboj tudi dvig cen. Različica pro brez doplačil stane od 43.300 evrov naprej, pro S pa od 49.300 evrov.
Tako kot vedno se nehote postavlja primerjava s teslo model 3, ki precej zmogljivejšo tehnologijo in boljšo vožnjo prodaja po nižji ceni. No, ampak vse ima svojo ceno, model 3 je po zadnjih podatkih precej manj tehnično brezhiben avto od ID.3.
Kdor bo dal tak denar za ta avto, naj objavi še svojo sliko, gotovo je tudi volilec svobode..
Dokler za ta denar ne bo imel 600 km dosega minimum, zame ni vreden nič!
N Kitajskem trgu se ga dobi novega za 18 do 22.000 evrov !