“Redarji so imeli svoj radar postavljen pod takšnim kotom, da je sigurno meril previsoke hitrosti.”

“Kako naj vem, da mi merilnik ni izmeril previsoke hitrosti? Pri tem tipu merilnika so se že pojavljale napake …”

“V navodilih za uporabo njihovega radarja piše, da ga morajo pred začetkom meritev vedno najprej umeriti s posebnim stebričkom.”

To je precej pogost tip komentarjev na spletnih forumih, seveda pa obstajajo še številni drugi pomisleki, ali naprave, s katerimi pooblaščene osebe (policija, občinska redarstva ...) izvajajo meritve hitrosti, merijo pravilno. Nemalokrat se tako sliši ali prebere nasvet, da je potrebno v primeru meritve zahtevati serijsko številko naprave, preveriti nalepko glede overitve in sploh narediti vse, da se postavi dvom v pravilno umerjenost ali način uporabe merilne naprave (radar, laserska pištola ...)

Kako poteka ugotavljanje pravilnosti delovanja in nadzor nad napravami za merjenje hitrosti? Koliko primerov je bilo v zadnjih letih, da je bila v pritožbenem postopku ugotovljeno nepravilno delovanje radarjev in drugih merilnikov?

Po odgovore smo se odpravili na Urad za meroslovje, kjer smo se pogovarjali z Romanom Flegarjem. Gre za človeka, ki v zvezi s svojim delom nosi zapleten strokovni naziv, v osnovi pa vodi laboratorij, skozi katerega gre po večkrat v svojem življenjskem obdobju čisto vsak radar, laserska pištola, Provida ali kakršen koli drug pripomoček za ugotavljanje prehitre vožnje.

V laboratoriju se preverja izpolnjevanje zahtev vsakega merilnika glede na zahteve, ki so postavljene v Pravilniku za meroslovne zahteve za merilnike hitrosti v cestnem prometu. Šele izvedena overitev, ki jo spremlja potrdilo o skladnosti z žigom in podpisom, je podlaga, da lahko policija ali redarstvo neko napravo uporablja za meritve prekoračitev hitrosti. Seveda pa je potrebno "tehnični pregled" redno obnavljati. Ste vedeli, da za lastne potrebe radarje uporabljajo tudi v Luki Koper, vojski in Revozu?

“Naša osnovna naloga je, da poskrbimo za to, da merilnik hitrosti meri v skladu z zahtevami zakonodaje. Slednje pomeni, da je verjetnost, da bo merilnik izmeril v škodo domnevnega kršitelja, nična. Gre namreč za merila, katerih rezultat meritve je podlaga za odvzem določenih pravic ter določanja glob,” pravi uvodoma Flegar, sicer po izobrazbi magister elektrotehnike. 

Merijo vse, kar obstaja na trgu

Pri izvajanju meritev ima osrednjo vlogo fizika, saj merila na Uradu preizkušajo prek raznovrstnih simulacij in ob pomoči različnih merilnih naprav ter simulatorjev, posebej prirejenih za vsak tip merila posebej.

Izredno precizni instrumenti, s katerimi si pomagajo, stanejo lahko tudi po več sto tisoč evrov. Zgolj “troblja” - posebna antena, ki je sestavni del merilne verige za Dopplerjeve merilnike hitrosti in v katero se ujamejo oddani radijski valovi, lahko stane več tisočakov.  

Z vsemi temi napravami v laboratoriju izvajajo preizkuse vseh tipov sodobnih merilnih naprav - LIDAR pištole (laserje), merjenje s sledenjem (Provide) in Dopplerjeve radarje. Izvajajo celo certificiranje druge generacije Dopplerjevih merilnih radarjev, ki se jih je prijelo ime “superradarji” ali "3D radarji", saj lahko hkrati spremljajo in merijo hitrost in položaj več vozil hkrati. 

Simulirani scenariji meritev so zelo različni, od običajnih, s katerimi se bo naprava največkrat soočala na cesti, pa do najbolj skrajnih in v realnem življenju domala nemogočih, denimo ko naprava izvaja meritev hitrosti pod skrajnim kotom. Zakaj tako skrajno? “Da se določi vplive na opravljeno meritev ter da se na podlagi tega določijo pogoji za pravilno uporabo merilnika hitrosti.”

Določene preskuse izvedejo tudi na terenu na cesti, ker jih ni mogoče izvesti v laboratoriju. Nedavno je bil takšen primer z merilno napravo za sekcijsko merjenje hitrosti pod Trojanami. 

"Ne poznamo primera ..."

Vsak tip merilne naprave ima svoje posebnosti in  zahteve, vendar certifikat o odobritvi tipa in periodični pregledi preko postopka overitve dajejo zagotovilo, da naprava ob upoštevanju navodil za uporabo ne meri v škodo voznika.

Da v primeru laserskih pištol naprava oddaja zgolj primerno močan žarek ali pa da bo izpisala zgolj meritve z jasnim odbojem.

Ali pa če radarska antena res oddaja visokofrekvenčne signale znotraj ozkega dovoljenega kota in kako se upošteva kosinusni efekt, zaradi česar lahko pri nepravem kotu postavitve merilnika ta izmeri drugačno hitrost od dejanske.

Če nek voznik vseeno meni, da meritev ni bila korektna, ima možnost vložiti pritožbo. Voznik se lahko v primeru nejasnosti glede delovanja in uporabe merilnika hitrosti obrne po pojasnila na Urad RS za meroslovje.

Če s pojasnilom voznik ni zadovoljen in ima še vedno dvom v pravilnost delovanja merilnika hitrosti, ima možnost, da se obrne na inšpektorja, pristojnega za meroslovje. A na Uradu dodajajo: "Ne poznamo primera, pri katerem bi se na koncu izkazalo, da je postopek pritožbe uspel zaradi nepravilnega delovanja merilnika hitrosti."

Kaj v praksi pomeni napačen kot radarja?

Flegar opozarja predvsem na mit, ki se pojavlja v javnosti glede vpliva kota postavitve mobilnega radarja na višjo izmerjeno hitrost. Idealno je, da je vozilo policije ali redarstva poravnano s cestiščem,saj je v tem primeru radar praviloma že zamaknjen za idealnih 20 stopinj. Če je zadek, v katerem je radar, postavljen tako, da je usmerjen občutno preveč proti cestišču, bo zaradi kosinusnega efekta oziroma zakonov fizike dejansko meril manjše hitrosti od resničnih.

Če pa je zadek usmerjen občutno preveč stran od ceste, sploh ne bo mogel meriti, saj bo antensko "okno" za oddajanje valov usmerjeno izven ceste. Tudi če bi mu uspelo kaj izmeriti, pa velja - šele pri zelo visokih hitrostih pride do odstopanja 1 km/h.

Slovenski je eden najbolj naprednih v Evropi

Slovenija je po Uradu za meroslovje glede nadzora nad merilnimi napravami za hitrost mednarodno zelo prepoznavna, med drugim je bil urad med prvimi laboratoriji, ki so lahko preverjali “superradarje”. Urad je znotraj mednarodne meroslovne organizacije OIML tudi prevzel vodenje delovne skupine za pripravo novega mednarodnega vodila za merilnike hitrosti.

Sogovornik Flegar poudarja, da je sodelovanje s številnimi drugimi tovrstnimi uradi po Evropi nujno zaradi izmenjevanju informacij ter dobrih praks. Konči rezultat je, da imajo organi, ki skrbijo za prometno varnost, možnost uporabiti najnovejšo tehnologijo za učinkovitejše zagotavljanje večje prometne varnosti.

A čisto poenoteni uradi vedno niso, saj v nekaterih državah lahko veljajo določene posebnosti in razlike pri certificiranju najnovejših tehnologij in tipov merilnih naprav. Država z veliko posebnostmi je recimo Francija, kjer v navodilih za kalibriranje Dopplerjevih radarjev pred vsako mobilno uporabo od operaterja zahtevajo test s posebno palico, s katero mora biti znotraj dopustne napake štirih centimetrov poravnan radar. Tudi zato imajo Francozi raje nepremične stacionarne radarje v fiksnih škatlah.

Kateri pa je tisti laboratorij v Evropi, katerega certifikat velja za “alfo in omego”? "Nedvomno je to zaradi svojega izjemnega znanja, izkušenj in opremljenosti švicarski METAS," meni Flegar, a dodaja, da mora vsak meroslovni urad tako ali tako delovati znotraj zakonskih zahtev posamezne države.

Nasvete je iskal po medmrežju, mi smo vprašali Švicarje

Nazaj k pritožbam čez radarje. Pred leti je nekdo iz Slovenije na mednarodnih spletnih forumih iskal pomoč, ker ga je med prehitro vožnjo ujel radar tipa Gatso RS GS-11, je med najbolj razširjenimi Dopplerjevimi radarji pri represivnih organih po svetu in tudi pri nas.

Pisec je iskal nasvete, kako v pritožbi ubesediti številne "sporne" okoliščine - vpliv kosinusnega efekta, vpliv bleščavosti, vpliv obcestnega senika, ki naj bi bil znotraj merilnega polja, zelo zgodnjo serijsko številko radarja ... Ob tem je še navajal, da so se v preteklosi pri navedenem tipu naprav pojavljali dvomi v pravilno samokalibracijo.

Za komentar na tovrstne pritožbe smo povprašali še švicarski METAS. Odgovoril nam je vodja urada Walter Fasel. "Današnji radarski sistemi uporabljajo zelo kompleksne merilne algoritme, samokalibracija je zelo zanesljiva, ločena potreba za kalibriranje pa stvar preteklosti. Gatso RS GS11 je visokokvalitetni radarski sistem. Kakršnekoli nepravilosti pri meritvah so zato pri njem zelo redke, pod 0,6 odstotka," je navedel Fasel izkušnje natančnih in strogih Švicarjev.

"Vendar vseeno ne smemo pozabiti, da gre še vedno za klasični Dopplerjev radar, zato so možne določene napake pri odboju. Vse takšne napake pa je mogoče preveriti le prek slikovnih informacij," je dopustil možnost res izjemnih primerov. Gre za zelo redke situacije, ko po spletu okoliščin med meritvijo lahko pride do odboja radijskega snopa med različnimi kovinskimi objekti, bodisi premičnimi (druga velika vozila) ali statičnimi (otok sredi ceste, večji kovinski obcestni objekt ...).

andrej.leban@zurnal24.si