Nikar že na začetku ne razumite napak, jaguar I-pace je presneto dober avto in razlogov, da je bil po sicer zelo izenačenem večboju okronan za najboljšega na stari celini za leto 2019, je dovolj.
Ampak vseeno, imenovati ga evropski avto leta in zraven zahtevati 80 tisoč evrov, to pač večini izmed pol milijarde Evropejcev ni razumljivo! Tudi meni ni bilo. Mimogrede, je tudi aktualni svetovni avto leta, svetovni zeleni avto leta in svetovni avto leta po dizajnu.
Najprej tisto o trgovini ...
I-pace je znanilec nekih novih časov, ki niso nujno slabi, a od vsakega lastnika zahtevajo več načrtovanja, kot je bil vajen doslej. To so tudi časi, ki so zaradi zmogljivosti dveh elektromotorjev lahko zelo zabavni, a le pod pogojem, da v trgovino z živili človek zavije šele tik pred svojim domom.
Razlog za obvezni pozni nakup špecerije je jasen - surovo pospeševanje v jaguarju I-pace, ob katerem se notranji organi lepijo ob steno sedežev, je tako nalezljivo, da sem komaj čakal na naslednjo rdečo luč pred semaforjem. Še bolj zabavno je seveda bilo, ko se je ob bok pririnil kakšen premium nemec.
In šele ko sem prišel domov, sem se spomnil, da sem pred startom v zadnji (ima tudi prednjega!) prtljažnik nežno položil celoten tedenski nakup z jogurti, namazi in sadjem vred. To je bil kaos!
294 kilovatov in 696 Nm navora, ki je na polno na razpolago od 0 km/h dalje, opravijo svoje. Digitalni merilnik hitrosti v manj kot petih sekundah že začne seštevati v trimestnem številu. Verjemite na besedo, to seštevanje desetic se s silovito naglico nadaljuje v višave, ob hkratnem nepopuščanju potisne sile.
Tudi z lateralnimi silami I-pace opravlja v slogu športnih avtov s šestmestno ceno. Presenetilo me je, kako dobro sodelujeta oba elektromotorja pri doziranju moči na posamezna 20-palčna kolesa in kako odlično podvozje na namenski platformi opravi z dodatno maso v dno razporejene baterije. Avto zares dolgo skriva znake podkrmarjenja ali celo znake delne izgube oprijema, prerazporejanje navora med pospeševanjem in v ovinku pa ga delata zelo stabilnega.
Avto ima izredno dolgo medosje, a tudi to v ovinkih ni težava.
Šuko kabel, kdo je bil ta šaljivec?
Napajanje I-paca je tudi lahko zanimiva, da ne rečem sladko-kisla zgodba, sploh za tiste, ki se zanašajo na javno mrežo postaj. Tisti napajalni kabel v "frunku" (prednji prtljažnik) za 230-voltno vtičnico se mi je zdel kot zelo slaba šala. 90 kWh baterija že na klasični ulični polnilnici (Mennekes) potrebuje za skrajšani delovnik časa, pa avto še vedno ne bo nujno povsem napolnjen.
In tako se je dogajalo, da sem vse dni testa pred odhodom od doma zjutraj še pred vremensko napovedjo najprej preverjal, ali je edina ultrahitra polnilnica (CCS) v bližini mojega delovnega mesta v Ljubljani še vedno prosta. In na poti do nje tiho preklinjal vsakega BMW i3, renault zoeja ali nissan leafa, ki sem ga srečal, saj sem bil prepričan, da je namenjen na natančno isto "točilno" mesto.
Toliko večja je bila frustracija, ko se je tik pred menoj na edini razpoložljiv CCS kabel ravno priklopila uporabnica e-golfa … Eh, ta elektromobilnost je včasih tudi nezabavna.
40 evrov za vsako polnjenje ne zveni več tako poceni
Zakaj takšen strah, kaj ne obljubljajo, da ima I-pace doseg z enim polnjenjem po WLTP vse do 470 km? Na papirju že, v praksi realne vožnje, ko želi voznik avto doživeti, ne le peljati, pa je doseg ob porabi energije pri najmanj 30 kWh/100 km le oziroma celo manj kot 300 km. Še vedno nadpovprečno veliko za električni avto, a za voznike, ki vsak dan pridno nabirajo/-mo kilometre, premalo, glede na to, da je mreža bencinskih postaj eno, mreža primernih polnilnic pa nekaj povsem drugega.
Stroškovno in glede udobja je seveda - če je to mogoče - najbolj ugodno imeti polnilnico doma in avto nanjo priklopiti prek noči. Vse ostalo zahteva pristop v eno od naročniških shem ponudnikov polnilnic. Avto je mogoče polniti tudi brez vezave, a takrat cena vsakega polnjenja lahko zelo poskoči. Primer polnjenja na Petrolovi DC polnilnici (50 kW) - za 100 odstotkov je avto s približno tretjino predhodno napolnjeno baterijo potreboval dve uri in pol. Vsaka minuta priklopa pa stane 0,25 evra, torej sem za poln "rezervoar" vsakič porabil več kot 40 evrov!
Ob priklopu na počasnejši polnilnici bi bil znesek še neprimerno višji, ker šteje čas, ne pretočena energija. Pri Jaguarju obljubljajo, da se avto od 0 do 80 odstotkov lahko na 100 kW polnilnici napolni v pol ure, a tega žal pri nas ni mogoče doživeti tako zlahka.
Je poseben, saj je križanec križancev
V času testa avta sem na njegov račun poslušal različne komentarje. Večini je bil vidno všeč in so ga gledali kot nekaj posebnega, pa čeprav morda nekateri sploh niso vedeli, da je električen. Drugi so ga ocenjevali tudi po tej plati in strokovno pripomnili, da doseg prav gotovo ni prav velik. Po svoje so imeli prav, čeprav mi niso delovali kot vozniki, ki na dan naredijo več kot 20 kilometrov.
Še beseda ali dve o videzu in udobju. I-pace je križanec križancev. To pomeni velika 20-palčna kolesa, a kljub nabitosti razmeroma nizko postavo z zelo dobrim koeficientom upora 0,29. Zanimiv detajl so seveda kljuke, ki serijsko izskočijo iz vrat pri odklenjenem avtu, najvišja stopnja opreme HSE ima že serijsko tudi matrične LED žaromete. Znotraj je avto zares prostoren, izkoristek prostora je zaradi kratkega nosu in dolge kabine odličen, na svoj račun prideta tudi zadnja potnika, po sili razmer celo peti.
553-litrski zadnji prtljažnik je prav tako velik in uporaben. Dodaten bonus je možnost obtežitve strehe in vleka prikolice mase do 750 kilogramov, kar je v tem trenutku tudi precejšnja posebnost med električarji.
Morda bo kdo z I-pacom želel zapeljati tudi po kolovozu ali celo izven njega. I-pace nudi odgovor v prilagodljivem podvozju, ki je lahko spuščeno h tlom vsega 14 centimetrov, lahko pa se ga dvigne na dobrih 19 centimetrov. Seveda avto ni pravi terenec, a verjetno je vseeno to eden najbolj zmogljivih električnih suv/križancev izven asfalta v tem hipu, pri katerem gladko ploščato dno pomeni tudi, da se le težko zatakne ob oviro. Sistem za nadzor spusta po strmem kolovozu je pika na i njegovim kvaziterenskim zmogljivostim.
Jaguar I-pace, ki ga mimogrede izdelujejo v sosednjem Gradcu, ni tisti avto, zaradi katerega bodo množice prešle na elektriko. A za one avantgardne posameznike, ki se spogledujejo s teslami in bodočimi hitrimi naelektrenimi nemci, bi prav gotovo moral biti zanimiva alternativa. Navsezadnje zaradi cene, ki je nižja od primerljive tesle model S. Čeprav 80 tisoč evrov, kolikor najmanj potrebuje na bančnem računu bodoči lastnik, nikakor ni malo. Evropski in svetovni avto s pridržkom, torej.
Podatki o vozilu (jaguar I-pace)
Pogon: električni, permanentni sinhroni, 4x4
Moč: 294 kW (400 KM)
Navor: 696 Nm
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.682 × 2.011 × 1.565, medosna razdalja 2.990
Prtljažnik (v litrih): 638
Poraba na testu: 31 kWh/100 km (mešani cikel), normni izpust CO2: 0 g/km
Zmogljivosti: 200 km/h, 4,8 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: od 79.962 evrov / HSE 94.281 evrov
Konkurenti: tesla model S, audi e-tron
PLUSI: pogon, lega, prostornost, občutek visoke kvalitete.
MINUSI: dolgo polnjenje, poraba.
Gospod Andrej. Verjetno se nihče izmed vas novinarjev, ni peljal na zadnji klopi tega avtomobila. Če bi se, bi slišali …
Razvoj električnih avtomobilov je tako hiter, da je danes kupljen avto že drugo leto zastarel. Ne pravijo zastonj, da si …
Že v startu dvakrat preplačani ti električni štedilniki,sedaj pa še dražje polnjenje od najpogoltnejših bencinarjev-katastrofa.....