Dirkališče v italijanskem Misanu je pred dnevi gostilo prvo dirko sezone v prvenstvu Goodyear FIA ETRC. Dvodnevni praznik tovornjakarskih dirk, ki smo ga s fotografijami podrobneje predstavili v posebni reportaži, je bil hkrati odlična priložnost, ko so se lahko na enem mestu zbrali ljubitelji in lastniki lepih tovornjakov. In imeli so kaj videti!
Praznik tovornjakov si podrobneje oglejte v zgornji galeriji.
Tovornjakarska skupnost velja za nekoliko posebno. Bodimo pošteni, večini ljudi, ki se s tovornjaki v vsakdanjem življenju srečajo samo na cesti, gredo na živce. Da so počasni, da jih ovirajo, ko se jim najbolj mudi, da celo izsiljujejo v križiščih ali pri uvozih na avtocesto. In seveda tiste slonje dirke neskončnega prehitevanja ...
Obstaja pa tudi druga, še kako pomembna plat - tovornjaki so eno poglavnitnih gonil našega načina življenja. Z njihovo pomočjo se po cestah prepelje velika večina dobrin, ki jih potrebujemo, pa če naročamo elektroniko prek spleta ali pa gremo samo po kruh v bližnjo trgovino. In kdor je že imel priliko vožnje v kabini kakega velikega vlačilca, je lahko hitro spoznal, kako veliko odgovornost nosi šofer, da v prometu varno usmerja vse tja do 40 ton težko vozilo.
Čeprav je v Sloveniji in še kje ta poklic v zadnjih desetletjih precej manj spoštovan, pa temu ni povsod tako. Praznik v Misanu na italijanski obali Jadranskega morja je pokazal, kako nori so Italijani na velike cestne križarke, na enem mestu se jih je zbralo več sto in prav vsak od njih je bil nekaj posebnega.
Že v petek popoldan so na parkirišča v bližini dirkališča Marco Simoncelli začeli prihajati prvi tovornjaki. Pa ne kakršnikoli. Ne le po velikanskih kabinah in oznakah, še veliko bolj so padeli v oči zaradi svoje zunanjosti. Lastniki so z raznimi dodelavami, predelavami in nadgradnjami poskrbeli za opazen videz. Številni pa so šli še precej dlje - mogoče je bilo videti nore predelave notranjosti ali umetelne poslikave zunanjosti.
Na prizorišču bi tovornjake samo po zunanjosti zlahka po filmsko uvrstili v različne kategorije in podkategorije: risani domišljijski svet, avanture, verske vsebine, 'horror' ... Veliko jih je dodobra spremenilo tudi notranjost. Med njimi je bilo kar nekaj takšnih, ki se redno uvrščajo visoko na lestvicah različnih mednarodnih tekmovanj v predelavah. Šlo je tako daleč, da je iz tovornjaka v motivih Aladina kadil dim, medtem ko je imel "Indiana Jones" notranjost spremenjeno v džunglo.
Posebna kategorija bi lahko bila boj glasbenih (kilo)vatov. Številni tovornjaki so imeli vgrajeno specialno ozvočenje, z zvočniki so imeli v celoti zapolnjene stranice vrat, z nizkotonci pa napolnjen celo prostore pod kabino, kjer običajno hranijo razne pripomočke. In ozvočenje so tudi dodobra stestirali, merilec hrupa je pokazal, da je šlo povprečje močno prek sto decibelov.
Vmes pa je praktično tudi vsak pokazal, kako močne hupe si je dal vgraditi. Ubogi tisti vozniki avtov, ki jim takšen velikan od zadaj s trobljami pove, kaj si misli o njihovi vožnji. Seveda ni manjkalo "turiranja" motorjev, prednost so seveda imeli V8 motorji.
In tisto, ko mladenka za nanos jutranje šminke ali urejanja trepalnice sploh ne potrebuje ogledala, saj je dovolj, da se pogleda v spoliran krom na maski velikana. Posebno pozornost gojijo tudi do urejenosti kabine, številni v notranjost vstopajo samo v nogavicah.
Največ tovornjakov je bilo znamke Scania, ki je že tako znana kot najbolj "tunerska" znamka. Vmes je bila tudi serija T, to je tista z nosom. Bilo pa je tudi veliko tovornjakov znamke Daf, pa MAN, Iveco, Renault, Volvo in tudi kakšen Mercedes, celo ameriški freightliner. Zanimivo je bilo, da sama moč vozil niti ni bila toliko v ospredju ampak bolj videz. Je pa res, da toliko scanij S770, ki sodi med najmočnejše in najbolj impozantne serijske tovornjake na svetu, človek zlepa ne more videti na kupu.
Prav poseben prostor pa je bil namenjen starodobnikom, prek katerih se je bilo mogoče vrniti 30, 40, 50 ali celo 60 let nazaj v zgodovino. Vsak od prisotnih starodobnih tovornjakov je bil vrhunsko obnovljen in je pričal o nekem preteklem obdobju v razvoju tehnologije prevozov. Večina med njimi je bilo fiatov, takšnih s takrat klasičnim volanom na desni, tu pa so bili tudi tovornjaki znamk OM, Lancia, Alfa Romeo ... Kot je znano, je leta 1975 iz združitve znamk nastal Iveco.
Lastniki tovornjakov so se ob prihajanju na prizorišče med seboj veselo pozdravljali, številne so spremljale žene oziroma partnerke. Prav nič nenavaden ni bil prizor, ko je velikega modrega velikana vzvratno z veliko natančnostjo parkirala izurjena šoferka. Poleg tovornjakov so zrasli pravi kampi z mizami, peklo se je in pilo, vmes je bil čas še za obisk stojnic z različnimi tovornjakarskimi dodatki, preizkus najnovejših modelov različnih tovornjakov, pa seveda ogled dirk Goodyear FIA ETRC prvenstva.
Druženje se je zvečer prelevilo v pravo tovornjakarsko "čago". Zjutraj so nekoliko dlje pospali v svojih potujočih garsonjerah na kolesih, a že okoli 10. ure dopoldan so se že spet oglasile prve troblje. Bili so ena velikanska družina.
Že v ponedeljek zjutraj je bila večina poslikanih, razsvetljenih, glasnih in vseh ostalih tovornjakov znova na cesti. Za razliko od stuniranih avtomobilov namreč stuniran tovornjak še vedno služi predvsem kot orodje za šoferjev zaslužek.