Kia sportage je bila že v prejšnji generaciji avto, ki je športne terence približal množicam, kot le malokateri pred njim. Dovolj velik znotraj za konkretno družinsko rabo in še vedno pravih mer na zunaj, da je ostal okreten. Cena je bila prava in prodaja je cvetela. Da, sportage je znamko dokončno ugnezdil med tistimi, ki ponujajo veliko za razumno ceno. Kvaliteta ob tem ni izostala.
Novi sportage pa v dokazovanju, da nikakor ni muha nekajletnica, želi še precej višje. Začne se že s dizajnom, kjer je guru Peter Schreyer z ekipo na manj kot 4,5 metra dolžine znova dokazal svojo mojstrstvo oblikovanja, ki zelo spominja na nemški pristop. Najsi je opazovalcem nekoliko prismuknjeno ukrojen pogled prednjih svetil všeč ali ne, avto kot celota v živo deluje postavno, opazno, dovršeno in vse prej kot ceneno.
Dobri materiali, dobro sedenje, dobra uporabnost
Testni sportage je imel eno najvišjih dobavljivih stopenj opreme, ki gotovo ne bo med glavnimi izbirami strank. A čeprav odmislim razne dodatke in si ga predstavljam "golega", mi je sportage všeč tudi znotraj. Po kakovosti materialov se čuti velik premik naprej, ergonomija je zelo dobra, upravljanje tega in onega deluje domače že po nekaj kilometrih, armaturna plošča je ravno prav usmerjena proti vozniku, da imajo tudi ostali veliko od nje. Preglednost naprej in vstran je prav dobra.
Sportage znotraj morda ni med rekordno prostoren v svojem rangu, a vseeno ne zaostaja veliko za denimo mazdo CX-5. Tudi zadnjim potnikom je namenjenega povsem dovolj prostora, kar gre zasluga za tri centimetre podaljšanemu medosju v primerjavi s predhodnikom. Le v širino prej zmanjka centimetrov.
Prtljažnik s svojimi 503 litri se v družbi kakšnega karavana morda ne sliši pretirano veliko, a je vsaj po litrih med največjimi v razredu, manjka pa mu kakšen uporaben trik. Druga klop se deli le v razmerju 40:60. Elektrificirana prtljažna vrata poznajo sistem odpiranja z migljanjem noge, se pa prepočasi odpirajo.
Sportage je dejansko postal športen
Odkrito povedano sem še največ rezerviranosti skladu z izkušnjami z dosedanjimi kiami imel do vožnje, a prav tu me je sportage najbolj prijetno presenetil. Podvozje je sedaj zelo športno ukrojeno, avto zelo dobro leži v ovinkih, kolesa sledijo ukazom volana. Vzmetenje je resda nekoliko trše, a ne pretirano in dobro pobira neravnine. Svoje doda še dobra zatesnjenost zvočne kabine.
Palce gor tudi za štirikolesni pogon testnice, ki nikakor ni deloval zgolj v promocijske namene, temveč sta sredinska zapora diferenciala in sistem za plazenje dajala vedeti, da ima sodelovanje z avstrijsko Magno Steyr konkreten namen.
Sportage ohranja kompaktnost, kar se pohvalno čuti, ko jo je treba parkirati. Morebitne tegobe spremljanja skrajnih robov pomagajo izničiti senzorji in kamera, za skrajne izzive je na voljo še samodejno bočno ali pravokotno parkiranje.
Sportage je glede oblikovanja, tehnike in vožnje zopet zadetek v črno, da bo vse "štimalo," kot je treba, skrbi tudi sedemletna tovarniška garancija. Dosedanja generacija se je po statistiki Dekre glede vzdržljivosti in okvar dobro držala.
Motor:1.995 ccm, 136 kW (185 KM), 400 Nm od 1.750 vrt./min
Poraba na testu:8,5 l/100 km, 166 g CO2/km
Zmogljivosti:195 km/h, 9,2 sek 0-100 km
Cena:40.990 evrov
AvtoTest
Sportage je sposoben pri vgrajenem udobju in pomagalih odstotkovnega razpona, kot le malokateri avto, saj cena lahko znaša slabih 23.600 evrov ali pa 41.890. Hvalim dolg spisek dodatne opreme, ki nikakor ni zacementirana le na opremske pakete, niso pozabili niti na kakovostno ozvočenje in dober vmesnik infotainmenta, ki kljub številnim funkcijam ni zakompliciran. Sistem samodejnega zaviranja pa je serijski le v najdražjih opremah, medtem ko je sistem za nadzor voznega pasu s svojim piskanjem prej v nadlego kot pomoč.
Kaj je prinesla prenova 2,0-litrskega dizla? Zdi se, da je tipično za znamko 136 kilovatov spet ostalo predvsem na papirju, oziroma jih je pri testnem avtu v dobršni meri zadušil sicer mehko delujoči samodejni menjalnik. Športni režim sicer občutno poveča odzivnost, je pa takrat poraba še višja kot sicer - ta že tako ni dobra plat sportaga. Zavoljo dobrega navora pa pri klasičnem križarjenju ni posebnosti. Najmočnejši motor je na žalost tudi pogoj za 4x4 opcijo pogona. Zanimivo ni imel stop&start sistema.
Eden glavnih je sorodni hyundai tucson, ki si v novi generaciji s sportagom deli marsikatero idejo. Evropska “korejca” sta postala zelo močna fronta proti mazdi CX-5, nissanu qashqaiju, renault kadjarju ali fordu kugi, tako obložen in zmogljiv sportage, kot je bila testnik, pa je sposoben v večini kategorij za takšno ceno zasenčiti tudi premium nemške izdelke. A tik pred slovenskimi vrati je povsem novi VW tiguan, ki bo bržkone eden glavniih tekmecev za slovenske kupce v tem suvovskem rajonu.
Pribitek dobrega tisočaka k ceni starega sportaga se zdi glede na bistveni preskok naprej povsem logičen. A z željami hitro narašča tudi cena. Najbolj prodajana različica bo bržkone 1,7 CRDi motor z le prednjim pogonom, pri čemer spodobna oprema EX fresh z multimedijo stane tik pod 28 tisoč evrov. Testni avto? Ex sense oprema, najmočnejši motor, primeren za pogosto vleko, avtomatika in 4x4 so brez popustov segli vse do 40.990 evrov.
Če hočeš imeti tako opremljenega nemca te še vedno stane vsaj 50 do 70% več kot Sportage. Pa se mi …