V razredu avtov dolžine okoli štirih metrov je živahno, kot že dolgo ne. Nova seat ibiza in ford fiesta, napovedan VW polo, zimzeleni clio, odbiti C3 … Pa sem naštel le najnovejše modele.
Nova kia rio se želi zriniti še višje kot sedaj, ob tem pa se še bolj kot na dizajn na prvo žogo osredotoča na vsebino. Test je pokazal, kje so njegove prednosti in kje slabosti.
Besedica rio sicer pomeni “reka”, a gre verjetno v povezavi z njo največ asociacij na divjo zabavo na Copacabani. Pri otrocih pa na modrega papagaja. Pri kii rio bi lahko rekli, da je še ime najbolj divji del avta, saj z obliko v zdajšnji generaciji pelje po precej drugačni poti od denimo kie sportage. Čeprav bi bilo napak reči, da je na elegantno privlačnost pozabil. Živa barva to le še poudari.
Premišljeno prostoren
Rio je dober pokazatelj, kako so se avti v zadnjih letih spremenili znotraj, saj nudi takšno prostornost, kot smo bili še nekaj let nazaj vajeni v večjem, ”golfovem” razredu. Predvsem spredaj imata tudi zajetnejša potnika veliko prostora, za kakšno vitko damo pa sploh ni vprašanje. Zadaj glede na umestitev ria tudi lahko rečem, da je nadpovprečen. Nekoliko ožja odprtina zadnjih vrat otrokom ne bi smela delati težav. Položaj za volanom je dober, stikala priročna in dobre kvalitete. Za drobnarije in plastenke se vedno najde prostor, rio ne pozablja na priključek za kable, ki vsake toliko pridejo prav za opešane pametne naprave.
Zelo opazno je piljenje, s katerim pri znamki iz roda v rod izboljšujejo občutek v kabini in vožnji - govorim o gladko tekoči ročici menjalnika, o uporabno razpostavljenih in primerno kvalitetnih stikalih ...
Ena boljših plati je tudi prtljažnik, ki je nadpovprečno velik za vsakodnevne opravke. Testni avto je imel zgolj enobarvno notranjost, pri tem pa je trda plastika na oblogah vrat in armaturi prišla bolj do izraza, kot bi v primeru izbire dvobarvne alternative. Po tej plati rio ne dosega občutka evropskih težkokategornikov, dizajn notranjosti pa kljub korektnosti ni takšen, da bi ostal dlje v spominu. To bolje uspe infotainment sistemu, ki se pri opremi EX moderno pne na zaslonu na armaturki. Ima veliko funkcionalnosti, vključno z WLAN točko in povezavo z mobilnimi napravami. Ni kompliciran, je pa za odtenek prepočasen pri premikanju med meniji.
Štirje so varčni, trije bolj poskočni
Testni avto je bil sestavljen iz kombinacije, ki si jo težko predstavljam v rokah končne stranke. Motor je bil vstopni atmosferski 1,25-litrski, ki premore 62 kilovatov. Da jih iztisne vse na asfalt, potrebuje kar nekaj priganjanja, zato ta motor ni primeren za avtocesto, tudi za hitre mestne skoke ne. Po drugi strani me je navdušil s skromno porabo le malce prek šestih litrov, kljub močnejšim stiskom na stopalko. Zelo primeren torej za manj zahtevnega voznika, ki avto uporablja le kratek del dneva. Sodobnemu tempu bi bil veliko bolj pisan na kožo litrski trivaljnik, ki je močnejši in se veliko raje zavrti.
Nasprotje motorja pa je bila v testniku oprema, saj je EX motion največ s seznama, višje so le še posamezna doplačila. Vključeni so LED dnevne luči, 16-palčna platišča, kamera, sedempalčni infotainment sistem z navigacijo, bluetooth, tempomat ... Sam bi sicer prav dobro shajal že z za stopnjo nižjo opremo EX city, a so po drugi strani nekatere stvari na voljo zgolj pri najdražji opremi. Škoda. Tudi samodejno zaviranje v sili bo na voljo s časovnim zamikom.
Podatki o vozilu: kia rio 1,25 MPI EX motion
Motor: 1.248 cm3, bencinski, 62 kW (84 KM) pri 6.000 vrt/min.
Navor: 121 Nm pri 4.000 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.065 × 1.725 × 1.450, medosna razdalja 2.580.
Prtljažnik (v litrih): 325-980.
Poraba na testu: 6,2 litra/100 km (mešani cikel), izpust 109 g CO2/km.
Zmogljivosti: 173 km/h, 12,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena (s popustom): 14.490 evrov
Plusi: Prostornost, enostavnost uporabe, varčnost.
Minusi: Anemičen motor, dodatna izbira pri opremi;
Glede na naslov, se mi zdi, da se Nemci kar sami sebe najdejo s svojimi dizelskimi in temu podobnimi škandali …