Kot smo razkrili na Žurnalu, je ekipa ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca v besedilo sprememb zakona o pravilih cestnega prometa na tiho vrinila besedilo, po katerih bi se znižale kazni za nekatere najbolj pogoste prekoračitve hitrosti.. 

Zaradi znižanja kazni se je v strokovni javnosti pojavilo vprašanje, na kakšni podlagi so pisci zakonodaje po skoraj treh letih javnih usklajevanj in razgovorov z različnimi prometnimi deležniki in strokovnimi službami nenadoma prišli na takšno idejo, saj je po naših informacijah odločitev presenetila tudi določene člane ministrove prometne ekipe.

Predvsem pa so se postavljala vprašanja, ali so hkrati z znižanjem kazni predlagatelji predvideli tudi ukrepe, ki bi voznike spodbudili k doslednejšemu spoštovanju omejitev, saj sicer znižanje kazni daje voznikom le signal, da bo država do kršenja pravil še bolj tolerantna. Konkretnega odgovora, ki bi zanikal namige, da gre zgolj za politično potezo, ki bo gotovo všeč delu nekritične volilne javnosti, minister in njegova ekipa niso podali.

Zdaj pa nenadoma trdijo, da so strokovno podlago za znižanje kazni našli. Kot razkriva zadnja različica gradiva, posodobljeni predlog še vedno predvideva znižanje zneskov, pripravljavci zakona pa se bodo pred poslanci DZ in strokovnjaki sklicevali na študijo Inštituta za kriminologijo iz leta 2018.

"Če se že sklicujejo na raziskavo Inštituta za kriminologijo, ki sem jo vodil, bi bili zelo veseli, če bi jo upoštevali v celoti, ali bi kdaj upoštevali še kaj drugega, kar smo priporočili in to še vedno počnemo."

Dragan Petrovec, vodja projekta Perspektive večje varnosti na slovenskih cestah

Foto: Saša Despot Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec

Konkretnejših navedb iz študije v vladnem gradivu, ki spremlja zakon, sicer ni navedenih, piše le: "S spremembo predloga 16. člena predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa se na podlagi raziskave Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani iz leta 2018, objavljene na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, znižujejo nekatere globe za prekoračitev dovoljenih hitrosti v območju umirjenega prometa, območju za pešce, območju skupnega prometnega prostora, območju omejene hitrosti, na cesti v naselju, na cesti zunaj naselja ter na avtocesti in hitri cesti."

Avtor: Da, kazni so res previsoke, a upoštevajte vse napisano

Kaj zares piše v omenjeni študiji in kakšen je širši kontekst ugotovitve, da imamo v Sloveniji previsoke kazni za hitrost, smo vprašali doktorja penologije Dragana Petrovca, vodjo raziskovalne ekipe, ki je spisala omenjeno obsežno študijo o prometni varnosti. 

Petrovec (na fotografiji spodaj) poudarja, da so v zadnjih letih on in sodelavci spisali več študij o prometni varnosti, v vseh pa so opozorili na bistveno višje kazni, kot jih imajo za iste prekrške v drugih državah v EU. "Ponekod smo vzeli za primer Nemčijo in ugotovili, da so za nekatere prekrške predvidene tudi petkrat višje kazni pri nas, pri čemer je treba upoštevati še kupno moč, s čimer pridemo do skoraj desetkratnega razmerja."

Petrovec pravi, da so takšno slovensko prometno politiko grajali, a hkrati dodaja ključni del: nadzor je bistveno pomembnejši od kaznovanja. "Če bi vozniki vedeli, da je majhna možnost, da se izognejo kazni ob protipravnem vedenju, bi bilo število kršitev opazno nižje, celo če bi bile predpisane kazni zelo nizke."

"To potrjuje med drugim izkušnja, da so se še leta nazaj naši vozniki v tujini praviloma držali predpisov, morda velja to še danes. Vendar ne zato, ker bi bile kazni višje, v resnici so že dolgo časa večinoma nižje. A nismo imeli izkušenj, kakšen je nadzor, zaradi česar smo pričakovali policijo tako rekoč izza vsakega ovinka."

Foto: Boštjan Tacol Dragan Petrovec

Kaj nam namigujejo "nečloveške" vladne kazni 

Namen vlade, da zniža kazni za hitrosti, zato Petrovec ocenjuje resda za smiselnega, "a kot samostojen ukrep ne pomeni nič drugega kot všečnost brez ustreznega učinka. Temu - in nasploh - mora slediti predvsem povečanje nadzora."

Vendar pa Petrovec glede na celostno sliko razmer v državi in zadnje dogajanje ne dvomi, da ministra Vrtovca in vlado vodi predvsem vzgib ugajanja volivcem. "Da gre le za všečnost, nesporno potrjuje istočasno skorajda nečloveško zaostrovanje kazni, povezanih z ogrožajočim vedenjem med epidemijo, zlasti za protestno zbiranje. Tisoči evrov so že tako nesmiselna kazen, da se utegnejo ljudje obrniti proti taki oblasti iz kljubovanja represiji."

"Ne nazadnje je taista oblast poskrbela za največje onesnaženje kazenske zakonodaje leta 2008, ko je bil sprejet dosmrtni zapor. Ta je potegnil za seboj zvišanje izrečenih kazni za večino kaznivih dejanj, kar je statistično dokazljivo, in napolnil zapore. Poleg tega smo se lahko ponašali z rekordom edine države na svetu, ki nikoli ni imela dosmrtnega zapora, pa ga je brez kakršnega koli kriminalitetno političnega razloga uveljavila."

In sklene: "Če se že sklicujejo na raziskavo Inštituta za kriminologijo, ki sem jo vodil, bi bili zelo veseli, če bi jo upoštevali v celoti, ali bi kdaj upoštevali še kaj drugega, kar smo priporočili in to še vedno počnemo."

Za zdaj le ponavljanje že izrečenih besed

Minister Vrtovec je sicer, tako kot je to počel že marsikateri minister pred njim, napovedal več nadzora na slovenskih cestah. Napovedal je (znova), da bo Slovenija "kmalu" dobila avtocestno policijo, ni pa konkretneje pojasnil, ali jo bodo sestavljale že sedaj močno podhranjene obstoječe policijske enote (pristojnost notranjega ministrstva) in kako se nameravajo lotiti potrebne reorganizacije v predpisih, moštvu in sredstvih.

Minister ni omenil, kako bi nadzor povečali v naseljih in na cestah izven naselja, torej tam, kjer je kršitev največ.

Prav tako sploh ni omenil možnosti intenzivnejše rabe številnih tehničnih pripomočkov, ki so že na voljo na trgu in ki lahko nadomeščajo delo patrulj pri umirjanju hitrosti. 

V primeru, da bo res prišlo do zmanjšanja kazni za najbolj pogoste kršitve ob nespremenjeni politiki nadzora, bi to v finančnem smislu pomenilo tudi znaten izpad dohodkov iz državnega proračuna in iz občinskih proračunov. Spremno besedilo zakona sicer brez obrazložitve navaja, da sprememb za državni proračun ne bo.

Katere kazni se bodo predvidoma znižale:

• globa za prekoračitev dovoljene hitrosti v območju umirjenega prometa, območju za pešce in območju skupnega prometnega prostora nad 5 km/h do vključno 10 km/h se znižuje z 80 eurov na 60 eurov,
• globa za prekoračitev dovoljene hitrosti v območju umirjenega prometa, območju za pešce in območju skupnega prometnega prostora nad 10 km/h do vključno 20 km/h se znižuje s 300 eurov na 250 eurov,
• globa za prekoračitev dovoljene hitrosti v območju umirjenega prometa, območju za pešce in območju skupnega prometnega prostora nad 20 km/h do vključno 30 km/h se znižuje s 1.000 eurov na 500 eurov, pri čemer se stranska sankcija kazenskih točk povečuje s 5 kazenskih točk na 7 kazenskih točk,
• globa za prekoračitev dovoljene hitrosti v območju omejene hitrosti nad 5 do vključno 10 km/h se znižuje z 80 eurov na 60 eurov, globa za prekoračitev dovoljene hitrosti v območju omejene hitrosti nad 10 do vključno 20 km/h se znižuje s 300 eurov na 250 eurov,
• globa za prekoračitev dovoljene hitrosti v območju omejene hitrosti nad 20 do vključno 30 km/h se znižuje s 1.000 eurov na 500 eurov, pri čemer se stranska sankcija kazenskih točk povečuje s 5 kazenskih točk na 7 kazenskih točk,
• globa za prekoračitev dovoljenje hitrosti na cesti v naselju nad 5 km/h do vključno 10 km/h se znižuje z 80 evrov na 60 eurov,
• globa za prekoračitev dovoljenje hitrosti na cesti zunaj naselja nad 10 km/h do vključno 20 km/h se znižuje z 80 evrov na 60 eurov,
• globa za prekoračitev dovoljenje hitrosti na cesti zunaj naselja nad 20 km/h do vključno 30 km/h se znižuje s 160 evrov na 130 eurov,
• globa za prekoračitev dovoljene hitrosti na avtocesti ali hitri cesti nad 10 do vključno 20 km/h se znižuje z 80 eurov na 40 eurov,
• globa za prekoračitev dovoljene hitrosti na avtocesti ali hitri cesti nad 20 do vključno 30 km/h se znižuje z 80 eurov na 60 eurov,
• globa za prekoračitev dovoljene hitrosti na avtocesti ali hitri cesti nad 30 do vključno 40 km/h se znižuje s 160 eurov na 130 eurov.

andrej.leban@zurnal24.si