Koncern Ford je tisti, ki trenutno najbolje unovči vsak prodani avtomobil. To je pokazala študija Car inštituta nemške univerze Duisburg-Essen. Avtorji študije so šli v detajle prodajnih številk v prvem letošnjem polletju in pustili ob strani različne trike za umetno dviganje prodaje ali dohodkov, kot so enodnevne registracije ali nakupno sofinanciranje. Zanimalo jih je zgolj, koliko na koncu vsakemu izmed največjih avtomobilskih koncernih resnično kapne v žep, ko dejanskemu kupcu preda ključe novega avta.

Temeljna ugotovitev pravi, da Ford pri vsakem prodanem avtu zasluži v povprečju 1.652 evrov, njegova povprečna stopnja marže pa je 8,7 odstotka. Zelo dobro znajo prodajati tudi pri General Motorsu in Toyoti. 

Pri VW v povprečju najnižje marže med velikimi

Koncern Volkswagen bo morda res letos prodal največ vozil na svetu (v prvem polletju jih je uspel prodati kar 5,2 milijona) in bo po tej plati postal prvak, a ugotovitve študije bi morale lastnike zelo skrbeti. Od vsakega prodanega avta (vključene so vse koncernske znamke) v povprečju zasluži le 801 evro, marža pa je le 4,5-odstotna.

Če bi sicer v ozir vzeli zgolj prodajo posameznih znamk na evropskih tleh, potem je evropska divizija Forda šele na petem mestu glede ustvarjenega dobička, saj prodani avto prinese 973 evrov. Pred njim so Porsche (kar 15.641 evra dobička na vozilo!), Audi (3.337 evrov), pa tudi nepremijska Nissan (2.088 evrov) in Škoda (1.589 evrov).

Medtem ko sta znamki Audi in Porsche pravi zlati kuri za koncern VW, pa sta njegovi najbolj problematični znamki Volkswagen in Seat. Vsak volkswagen prinese v blagajno 395 evrov, vsak seat pa le 337 evrov. Povsem na repu pa je znamka Opel (del koncerna General Motors) s komaj 190 evri dobička pri prodanem avtu.

Navidez šibkejši prehiteli močne

Ferdinand Dudenhöffer, direktor CAR inštituta, je dejal, da so bili rezultati presenečenje tudi za same raziskovalce, saj so postavile na glavo mišljenje, da velike znamke bolje obvladajo svoje dohodke. 

Dudenhöffer ugotavlja, da se skrivnost uspeha obeh ameriških koncernov očitno skriva v veliki fleksibilnosti njihovih proizvodnih procesov, da lahko kar najbolje izkoriščajo svoje kapacitete. 

V primeru koncerna Volkswagen Dudenhöffer vidi velike strukturne težave, ki se vlečejo že dolgo. Dejstvo je, da je velik lastniški delež v rokah zvezne države Spodnje Saške, tudi delavci pa imajo pri odločanju o usmeritvah koncerna veliko besede. Zato številne sestavne dele iz skrbi pred domačo brezposelnostjo izdelujejo doma v zameno za visoke stroške dela.

Podatki o zaslužku na prodani avto po koncernih

dezurni@zurnal24.si