V Nemčiji, kjer je na cestah že več kot milijon električnih vozil, kar je trikrat več kot leta 2021, elektrodistributer Eon ugotavlja, da se bo zaradi teh vozil izpust ogljikovega dioksida na cestah zmanjšal za 730.000 ton na leto. Če bi elektrika prihajala zgolj iz obnovljivih virov energije, bi prihranki lahko presegli dva milijona ton.
Spremenjeno stanje se odraža tudi na ADAC Ecotestu, ki ga vsako leto izvaja nemški avtomobilski klub ADAC. Lansko leto so pri 94 trenutnih avtomobilskih modelih izmerili izpuste ogljikovega dioksida in drugih polutantov in prišli do sklepa, da so električni avtomobili bili najčistejši. In to kljub temu, da električnih avtomobilov ne obravnavajo kot vozila z ničelnimi emisijami in pri izračunih upoštevajo emisije, ki nastajajo zaradi proizvodnje.
Električni v ospredju
Med električnimi avtomobili, in na ADAC Ecotestu nasploh, se je najbolje odrezal ioniq 6. Pri ADAC-u komentirajo, da že njegove oblike nakazujejo, da se pod njimi lahko skriva le električni avtomobil in to takšen, ki ima najmanjšo izmerjeno porabo elektrike doslej. Vključno z upoštevanjem izgub pri polnjenju je namreč povprečno porabil le 15,5 kilovatne ure elektrike na sto kilometrov. To pomeni, da danes električni avtomobil srednje velikosti s polno baterijo že lahko prevozi do 550 kilometrov.
Takoj za ioniq 6 se je uvrstil avtomobil s precej drugačnim značajem. Baterija v fiatu 500e ne dosega niti tretjine ioniqove, s 150 kilometri pa je majhen tudi doseg italijanskega malčka. Vendar pa je poraba znašala le 15,9 kilovatne ure na sto kilometrov, kar je tudi odličen dosežek. Za primerjavo povejmo, da italijanski brat fiat panda na kilometer preračunano proizvede dvakrat več ogljikovega dioksida na kilometer kot fiat 500e. Električni fiat je tudi eden najcenejših električnih avtomobilov na trgu.
Na tretje mesto pa se je uvrstil eden od le dveh nemških avtomobilov v prvi dvajseterici, opel astra electric, ki je za seboj pustil kompaktne tekmece cupro born, citroën ë-C4 in volvo XC40 recharge. K nizki porabi elektrike so pripomogli tudi majhna masa, dobro upravljanje energije in serijska toplotna črpalka. Razmeroma majhna baterija z neto kapaciteto 51 kilovatnih ur sicer omogoča le 350 kilometrov dosega. Ta je sicer uporaben, a ne vrhunski, ugotavljajo pri ADAC-u.
Dizli niso nujno umazani
Kljub dominanci električnih avtomobilov pa so se dobro izkazali tudi mnogi klasični avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem. Dva primera sta mazda 2 in suzuki swace, ki jima je k dobremu rezultatu pomagal tudi hibridni pogon.
Dizli so sicer na testu malce zaostajali, vendar so blesteli na področju upravljanja emisij. BMW 220d coupé z močnim dizelskim štirivaljnikom je denimo prejel polno število točk za izogibanje dušikovim oksidom in trdnim delcem. Pri ADAC-u ugotavljajo, da sodobni dizelski motorji niso samoumevno bolj "umazani" od električnih.
Izpostavljajo, da še vedno velja tudi ena od stalnic, ki pravi, da manjši in lažji ko je avtomobil, bolj okolju prijazen je. To velja za vse vrste pogonskih sklopov. Veliki razkošni električni avtomobili, kakršni so mercedes EQS, audi Q8 e-tron ali nio EL7 so se zato morali zadovoljiti z uvrstitvijo za marsikaterim tekmecem z motorjem z notranjim zgorevanjem. Doseg pridobijo s težkimi baterijami, nekaj kilogramov pa doda tudi razkošna oprema. S tem pa se občutno poveča tudi poraba elektrike.
Nikakršno presenečenje ni niti dejstvo, da na repu seznama najdete velikane, kakršni so ford explorer (kljub priključno-hibridnemu pogonu), ford ranger raptor ali volkswgen amarok. Zadnja dva sta si za izpuste ogljikovega dioksida prislužila celo ničlo točk.
Bedarija...Dokler ne bo v izračun zajeto vse od izgradnje do reciklaže virov za pridobivanje "zelene energije", do proizvodnje in razgradnje …
Ugasnjen :)