Proizvajalci pri njihovem razvoju zavedajo, da jih bo veliko kljub majhni meram služilo v vlogi drugega ali pa celo prvega družinskega avtomobila? Na PRIMA testu smo preverili tudi, kako se trinajst majhnih kombilimuzin izkaže s svojo uporabnostjo.
Na kratko ponovimo koordinate tokratnega PRIMA testa. Pri nas naslov najmočnejšega razreda sicer še vedno nosijo kombilimuzine malce višjega segmenta C, vendar tudi kombilimuzine segmenta B zavzemajo kar velik tržni delež. Tokrat so se torej na primerjalnem testu pomerili citroën C3, dacia sandero, ford fiesta, hyundai i20, mitsubishi space star, nissan micra, opel corsa, peugeot 208, renault clio, seat ibiza, škoda fabia, toyota yaris in volkswagen polo.
Počutje na zadnji klopi je za odrasle osebe v večini kandidatov sprejemljivo. Skladno z rastjo avtomobilov tega razreda se namreč povečujeta tudi prostornost in udobje na zadnji klopi, kar lahko nekatera vozila pomakne bliže vlogi prvega družinskega avtomobila. Na udobje potnikov zadaj sicer poleg centimetrov vpliva tudi zasnova vozil. K boljšemu počutju na zadnji klopi namreč pomagajo zelo različne stvari, kot so denimo večja stranska stekla in višina strehe, občutek utesnjenosti pa precej zmanjša tudi svetla barva stropa in notranjosti nasploh.
Dovolj prostora med krajšimi, ne pa med dolgimi vožnjami
Pred koleni so bile razlike med avtomobili kar precej velike. Izstopali so hyundai i20 in seat Ibiza, prav tako tudi dacia sandero in VW polo. Ostali avtomobili so bili na meji sprejemljivega, kar pomeni, da je odraslim potnikom na zadnji klopi zagotovljena zadovoljiva prostornost med krajšimi, ne pa tudi daljšimi vožnjami. Negativno so v tem primeru izstopali predvsem nissan micra, opel corsa in renault clio, kjer je prostora za kolena najmanj.
Pri otroških sedežih smo zaznali pomembne razlike. Avtomobili se toliko ne razlikujejo po težavnosti nameščanja otroških sedežev, saj so imeli vsi dokaj sprejemljiva sidrišča za priponke isofix. Najbolj priročno se otroški sedeži namestijo v VW polu, toyoti yarisu, škodi fabiji in renaultu cliu, kjer so sedeži opremljeni s posebnimi plastičnimi utori za lažji dostop.
Velike razlike so tudi pri dostopanju do zadnje klopi oziroma kotu odpiranja zadnjih stranskih vrat, ki tudi vpliva na preprostost ali težavnost nameščanja otroških sedežev. Tu v pozitivnem smislu izstopa dacia sandero, saj so zadnja vrata velika, velik pa je tudi kot njihovega odpiranja. To je med drugim povezano tudi z dejstvom, da je bil sandero na testu med večjimi avtomobili. Veliko slabše se je dostopalo na zadnjo klop toyote yarisa, ki ima majhna vrata, podobno pa velja tudi za opel corso in peugeot 208. Ta dva avtomobila imata dodaten karoserijski rob, ki zelo zmanjša odprtino vrat.
Noben avtomobil na testu ni imel odprtine za smuči, kar je v tem avtomobilskem razredu precej razumljivo in sprejemljivo, škoda fabia pa je imela zadaj kot edina prezračevalno režo.
Prtljažniki precej podobni
Manjše kot pri prostornosti zadnjih klopi so razlike pri uporabnosti prtljažnikov, saj smo v vse zložili enako število testnih torb in kovčkov. Razlika je bila predvsem v tem, da je v nekaterih prtljažnikih ob torbah ostalo še nekaj prostora za dodatne malenkosti. Najbolje so se pri uporabnosti prtljažnikov obnesli hyundai i20, renault clio in škoda fabia, slabši od povprečja pa so bili mitsubishi space star, ford fiesta, opel corsa, peugeot 208 in toyota yaris.
Pomembna je tudi dolžina prtljažnika in v tem primeru sta v ospredju bila dacia sandero in škoda fabia. Ko gre za dviganje predmetov preko nakladalnega roba, bi po drugi strani bilo najbolje poskrbljeno za lastnike škode fabie in toyote yaris. Najvišji nakladalni rob ima sicer dacia sandero, pri katerem je treba predmete dvigniti kar deset centinetrov više kot denimo v primeru škode fabije in toyote yaris.
Hyundai i20, renault clio in škoda fabia se lahko pohvalijo z več kot meter široko odprtino prtljažnika, hyyundai i20, mitsubishi space star, seat ibiza in VW polo pa se lahko pohvalijo z uporabnim dvojnim dnom prtljažnika.
Kako pa se testirani avtomobili obnesejo, ko gre za ergonomijo in kakovost izdelave?
Citroën C3
Citroënov predstavnik tega razreda je lepo narejen in izdelan, dovolj kakovostni so tudi materiali. Oblikovalci so poskrbeli tudi za lepe podrobnosti, kakršne so na primer usnjene zanke namesto kljuk za zapiranje vrat. Sedi se dobro, sedeži so zelo mehki in udobni, vendar z nekaj manj opore. To se verjetno pozna predvsem po daljši vožnji. Ergonomija je slabša, saj je treba klimatsko napravo denimo upravljati preko zaslona. Dobro je poskrbljeno tudi za odlaganje drobnarij.
Dacia sandero
Plastika v notranjosti sandera je bolj robustna od povprečja v tem segmentu. Predvsem armaturna plošča je iz trde plastike, ki pa jo popestri vložek iz tkanine, ki precej izboljša kakovostni vtis. Klimatsko napravo se upravlja s klasičnimi gumbi in regulatorji, ki pa delujejo malce ceneno. Predali so v redu, vendar zaradi dolgega naslona za roko v predal na vratih denimo ni mogoče potisniti 1,5-litrske plastenke za pijačo. Ergonomija je v redu, saj težav z nastavljanje položaja sedenja ni, sedeži pa se ne uvrščajo ravno med najboljše v razredu oziroma so za spoznanje slabši od večine tekmecev.
Ford fiesta
Videz, otip in izdelava v notranjosti so zelo kakovostni. Notranjost daje boljši vtis kot denimo v avtomobilih Volkswagnove skupine in je na bolj ali manj enaki ravni kot v hyundaiju i20, opel corsi in peugeotu 208. Dober je tudi občutek ob držanju volana, ki je lepo oblazinjen in solidno nastavljiv. V notranjosti je sicer mogoče najti tudi trdo plastiko, na primer med sedežema, vendar glede na razred ni moteča. Za ergonomijo je dobro poskrbljeno, z izjemo morda malo krajšega sedalnega dela prednjih sedežev. Gumbi in stikala so klasični, kar je pozitivno. Tudi kot celota je avtomobil zelo lepo narejen.
Hyundai i20
Hyundai i20 je kot celota zelo dober na vseh področjih in lepo narejen. Materiali so kakovostni, enako pa velja tudi za ergonomijo in nastavitve. Kljub temu, da je avtomobil precej nov, so Hyundaijevi oblikovalci v njem pustili klasična stikala in gumbe. Sedeži so najboljši od vseh, vendar velja pripomniti, da je imel testni hyundai i20 športno navdahnjeno opremo N-line. Predali za drobnarije so takšni, kot morajo biti, saj vanje gre vpraktično vse. Hyundai i20 smo na področju notranjosti, skratka, ocenili kot najboljšega.
Mitsubishi space star
Mitsubishijevemu predstavniku v tem razredu se močno pozna, da je že zelo star. V širino je ozek, dolžina in višina pa sta glede na meritve povsem v redu. Sedi se visoko, nastavitve ozkih sedežev in volana pa so zelo pomanjkljive. Volanskemu obroču je možno nastaviti le višino. Malo je tudi prostora za drobnarije, žepi v vratih so ozki, predal pred sovoznikom pa majhen. Trda plastika je po videzu in otipu najmanj kakovostna. Ima pa klasična stikala in gumbe za klimo, kar je v avtomobilu, ki v marsičem spada v predprejšnjo generacijo, povsem razumljivo.
Nissan micra
Veliki, klasični merilniki niso ravno sodobni, ima pa klasična stikala za klimo. Kakovost in izdelava v osnovi nista ravno blesteči, ju pa precej izboljša vložek iz alkantare na armaturni plošči. Sedeži so v redu, vendar nič posebnega. Uvrstili bi jih lahko približno na raven dacie sandera. Micra gotovo ni premijski avtomobil, kot trdijo pri Nissanu, ampak je realno gledano bolj v spodnji polovici svojega razreda.
Opel corsa
Notranjost opla corse je zelo lepo narejena in v njej opazimo precej prijetnih detajlov, vendar pa velja opozoriti, da je imela testna corsa visoko stopnjo opreme GT-line. Splošni občutek je za spoznanje manj imeniten kot v peugeotu 208, s katerim ima kar precej skupnega. Predali za drobnarije so ugodno uporabni, predvsem predal pred sovoznikom pa je tudi zelo globok. Ergonomija je dobra, stikala so klasična, volanski obroč pa normalne velikosti. Tudi sedeži so solidni, nekje na ravni predstavnikov Volkswagnove skupine in za drobec slabši kot v hyundaiju i20.
Peugeot 208
Peugeot 208 je še malo lepše narejen kot corsa. Občutek je bolj kakovosten, stikala pa so lepo izdelana, seveda tista, kar jih je še ostalo. Lepe tridimenzionalne digitalne merilnike žal malce zakriva majhen volan, ki v primeru, da se ga spusti niže, leži nenaravno nizko v voznikovem naročju. Na ergonomijo slabše vpliva tudi upravljanje klimatske naprave preko zaslona. Za spravilo drobnarij je zelo dobro poskrbljeno. Pohvalno je, da so pri Peugeotu poskrbeli tudi za dodatni zaprt predal na sredinski konzoli nad odprtim predalom pred prestavno ročico, v katerega se lahko skrije marsikatera bolj delikatna malenkost. Sedeži so na ravni tistih iz opla corse.
Renault clio
V Renaultovem predstavniku nismo imeli nobenih pripomb glede kakovosti. Mehko plastiko so dali na mesta, ki jih najpogosteje prijemamo, zgornji del armature pa je iz trde plastike. Po kakovosti se clio uvršča nekako na raven predstavnikov Volkswagnove skupine, vendar so pri njem ubrali drug oblikovni pristop. Stikala klime so klasična in oblikovno enaka kot v dacii sanderu, a precej bolj kakovostna. Kot celota je renault clio soliden avtomobil brez izstopajočih posebnosti.
Seat Ibiza
Vsi trije predstavniki Volkswagnove skupine so kakovostno na precej enaki ravni, Vsi elementi so v redu in ravno takšni, kot jih pričakujemo. Če jih primerjamo v drugimi predstavniki, jih lahko uvrstimo nekje na raven renaulta clia in toyote yarisa. Svetel vložek na armaturni plošči je stvar okusa vendar vsekakor popestri notranjost. Nastavitve sedežev in volanskeg obroča so dobre, saj brez težav najdemo ugoden položaj. Tudi predali so v redu, vendar tudi v ničemer ne izstopajo. Sedeži so na ravni volkswagna pola, opla corse, peugeota 308, torej nad povprečjem.
Škoda fabia
Kakovostni vtis v škodi fabiji je na ravni ibize in pola, tudi materiali so bolj ali manj na enaki ravni. Notranjost vsekakor poživi vložek iz tkanine na armaturni plošči. Sedeži so za spoznanje boljši kot v seatu ibizi in volkswagnu polu, vsaj ko gre za subjektivne občutke. Stikala so klasična in zelo uporabna, kar velja tudi za vrtljive gumbe na volanskem obroču. Zadeva deluje najbolje med vsemi. Za drobnarije je poskrbljeno tako kot se spodobi za ta avtomobilski razred, vtis pa izboljšajo še uporabne simply clever rešitve (zanke v predalu pred prestavno ročico, dežnik v vratih…).
Toyota yaris
Čeprav se nam je na prvi pogled zdel manjši od večine, je yaris v resnici zelo podobno prostoren. Kakovostno je vse na visoki ravni, vendar na drugačen način in z drugačnim občutkom kot v predstavnikih Volkswagnove skupine ali v renaultu cliu. Realno je kakovost na enaki ravni kot v omenjenih avtomobilih. Med predali pozitivno izstopa dodatna polička na sredinski konzoli ki je rahlo gumirana in učinkovito zadrži drobnarije. Dodatna polička pred sovoznikom po drugi srani ni gumirana in je v resnici precej nefunkcionalna. Sprednji sedeži imajo malo krajši sedalni del od povprečja.
Volkswagen polo
V notranjosti volkswagna pola je funkcionalno vse učinkovito, razen virtualnih drsnikov za upravljanje klimatske naprave. Nastavitve sedeža in volanskega obroča so zelo radodarne, ergonomija sedenja je dobra, odlagališča za drobnarije pa so tudi uporabna. Tudi kakovostno je na visoki ravni, tako kot ostala predstavnika Volkswagnove skupine. Volkswagen polo pravzaprav ponudi ravno toliko, kot v tem razredu od njega pričakujemo, in nič več.
nisem zasledil da bi zadnje sedeže prebrnili ? in kaj nastane iz tega ? se klop tudi podre ali samo …