"Imam dva otroka in tretji je na poti." "Všeč mi je dinamični tip vožnje." "Smo zelo aktivni." "Pogosto gremo z družino na izlete." "Aja, pa psa imamo." "Ali predlagate karavana ali enoprostorca?" "Sedemsedežni križanec?"
In potem sledijo odgovori v stilu: "Mi že toliko in toliko let vozimo … in smo zelo zadovoljni." Nekaj vrstic kasneje pa že debata o tem, v katerega gre več zabojčkov z jabolki, katera barva je tašči bolj všeč, morda pade nekaj besed tudi o zanesljivosti in zadovoljstvu s servisi. Prej ali slej pa skrenejo nasveti po svoje in se začne prepir, katero otroško kolo da je dandanes najbolje kupiti. Odgovora na prvo vprašanje, ki bi vseboval tudi zadovoljstvo lastnika glede vožnje, varnosti in naprednega udobja v avtu, pa od nikoder.
Enoprostorci danes niso ravno modni. Njihova zlata doba je minila in ponudba se zmanjšuje. V modi so velika kolesa in robusten videz, pa čeprav še ni nujno, da ima takšen križanec sploh 4x4 pogon. Z le redkimi izjemami pa pri novodobnih križancih modnost izriva na obrobje notranjo uporabnost in prostornost, tudi glede užitka v vožnji so potrebni kompromisi.
Še vedno eden najboljših kompromisov prostor - vožnja
Medtem pa Fordov S-max dokazuje, da tudi stari psi odlično obvladajo novodobne trike. Oziroma, kot je o njem kljub hitremu krčenju enoprostorcev pri konkurenčnih znamkah dejal Chris Bird, eden vodilnih šefov Fordovega dizajna: "Kupci za S-maxa bodo še dolgo obstajali."
Zakaj? Veliki enoprostorec druge generacije je zakorakal že na polovico življenjskega cikla, a njegov recept, kako enakovredno poskrbeti za voznika, ostale potnike in prtljago, ostaja enako aktualen. Čeprav bi moral biti po definiciji škatlast, je njegova zunanja podoba prav dinamična, a hkrati zrela.
S-max je avto za pet (odraslih) oseb. Raje pozabite na doplačilo dveh dodatnih sedežev v prtljažniku, padajoča oblika streha ima svoje omejitve. Zato pa je S-max toliko boljše skrbi za ostalo petorico. Ločeni, samostojno nastavljivi sedeži druge vrste dopuščajo ogromno prostora za okončine. Če so v vseh treh umeščeni otroški sedeži, ni bistvenih težav pri iskanju zaponk za pasove.
Enako prostorna je prva vrsta in zato je prav škoda, da (pre)majhni gumbi na preplastični armaturi delujejo kar nekoliko izgubljeno. Vidi se, da v času S-maxovega snovanja pri Fordu še ni bilo toliko časa namenjenega nekaterim notranjim detajlom, ki jih mlajša focus ali fiesta že odlično obvladata.
S-max druge generacije je v primerjavi s prvo generacijo izgubil nekaj tistega odličnega položaja za volanom, ko je imel voznik občutek, kot da upravlja karavana, ne enoprostorca. Bolj mehkoben je postal, volan pa manj posreden. A še vedno je dinamika vožnje vsaj za razred boljša od vsakega križanca. Podvozje je udobnejše v ovinkih in po ravni cesti, meja zdrsa pa ostaja zelo visoko.
Še posebej, če je S-max opremljen s 4x4 pogonom, česar nimajo niti nekateri križanci. Kot opcija je na razpolago že pri 110-kilovatnem dizelskem motorju. Močnejša različica s 140 kilovati je nekoliko potratnejša, a toliko lažje in hitreje premakne avto.
S-maxa je kar težko doseči ali preseči glede napredne asistence - dobro delujoč radarski tempomat, samodejno zaviranje, popravljanje smeri, samodejno parkiranje … Veliko je uporabnih pripomočkov, še veliko opreme je tudi na seznamu doplačil. Recimo zelo dobri LED prilagodljivi žarometi. Ali pa hitri avtomatski menjalnik. Infozabavni sistem Sync je pri S-maxu še druge generacije, zato v primerjavi s sodobnimi normami boleha za nekoliko slabšo grafiko in uporabnostjo.
Aja, pes in jabolka!
S-max sprejme oboje v svoj prtljažnik z najmanjšim problemom. Njegova pravilna oblika je sposobna pogoltniti ogromno, tudi brez podiranja naslonjal - slednje je mogoče kar prek gumbov v prtljažniku. Še sreča za toliko notranjega prostora, saj tako pri S-maxu prve generacije še vedno pogrešam za aktivne družine zelo pomembno stvar - strešne sani.
"Kateri družinski avto naj torej kupim?" Če je dejansko govora o družinski uporabnosti, potem so enoprostorci še vedno ena najboljših izbir. In med tistimi, ki zahtevajo nadpovprečno veliko tudi med vožnjo, je S-max gotovo ena prvih izbir. Cenovno vsaj pri novem veliko bližnjic ne bo - stane toliko, kot primerljivo opremljen in podobno dolg Fordov suv kuga.
Vsaj v tem trenutku je zelo ugoden tudi pogled na statistiko okvar, ki so pomemben dejavnik pri odločanju za rabljenega S-maxa. Nemška Dekra po doslej zbranih podatkih za drugo generacijo S-maxa pravi, da gre za zelo zanesljiv avto z le posameznimi prijavljenimi težavami.
Kratek test (Ford mondeo 2,0 TDCi 4x4, titanium)
Kaj? Udoben, napreden in najbolj agilen v družbi večjih enoprostorcev.
Zaradi 140-kilovatnega motorja? Še bolj zaradi podvozja, volana in 4x4 pogona.
S čim upraviči sloves enoprostorca? Trije otroški sedeži v zadnjih vrsti brez težav z iskanjem sponk, pomični in ločeni sedeži, do 2.200 litrov prostora v prtljažniku, ogromno odlagališč ...
Tehnika? Radarski tempomat, držanje smeri, ogrevanje volana in prednjega stekla, samodejni parkirni asistent ...
Je poceni? Dobro opremljen in motoroziran avto zahteva svojo ceno. S-max je v rangu dobro opremljenega večjega karavana ali križanca/suva. Konkretno je 140-kilovatni 4x4 v titanium opremi brez dodatne opreme vreden 40.280 evrov.
Naredil bom 86 evrov na uro od doma. Bil sem šokiran, ko je moj sosed rekel, da je povprecje 95 …
Ford S-max ima eno pomankljivost, ki jo nimajo niti veliko manjši avti. Ko podrete sedeže v 2. vrsti, zaradi naravnost …