"Mojo najdražjo je danes slikal stacionarni radar na cesti, kjer je omejitev 30 km/h, sama je šla okoli 50 km/h. Sem lastnik avtomobila, v času prekrška pa sem bil doma, tako da ne morem dokazati, da nisem vozil jaz. Če se pritožim, verjetno izgubim možnost polovične kazni in bom tako plačal 300 evrov. Kaj naj storim?", je le eden od zapisov na forumu, ko lastniki vnaprej obupujejo nad grozečo visoko kaznijo, za katero sploh niso odgovorni. 

V primeru lastništva pravnih oseb postopek lažji

Policija pojasnjuje, da prekrškovni postopek možnost takšnih primerov predpostavlja. Kot so pojasnili za zurnal24.si, je pri posredovanju plačilnega vprašanja najprej pomembno, ali je avto napisan na fizično ali pravno osebo. V primeru slednjega bodo na naslov lastnika vedno posredovali obvestilo o ugotovljeni kršitvi, v katerem bo odgovorna oseba pravne osebe pozvana, naj posreduje podatke o dejanskem vozniku. 

Ko pa je lastnik vozila fizična oseba in na podlagi zbranih video ali foto dokumentacije ni mogoče ugotoviti, kdo je vozil, se v skladu z zakonsko podlago za prekršek kaznuje lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila.

Treba bo prepričljivo dokazati

V primeru, ko lastnik meni, da v času prekrška ni vozil avtomobila, ima po načelu "obrnjenega dokaznega bremena" možnost dokazovanja, da je bil tisti čas drugje. Povedano drugače - oglobljenec mora ob zahtevi za sodno varstvo predložiti tudi dovolj trdne dokaze, zakaj ni mogel biti na dveh mestih hkrati. Prekrškovni organ (policija) te dokaze pretehta in v primeru, ko niso dovolj prepričljivi, odstopi zadevo v nadaljnje odločanje pristojnemu sodišču.

Če pa so dokazi za policijo dovolj trdni, prvotni plačilni nalog odpravi in novega naslovi na dejanskega kršitelja. Verjetno pa je ena bistvenih komponent, da dokazi pri policiji "vžgejo", prav hkratna ugotovitev, kdo je bil dejansko voznik. Ta ima sicer še vedno možnost, da v zakonitem roku plača le polovični znesek globe.

Če pa lastnik vozila imena kršitelja ne navede (kar mu niti ni treba) ali pa je premalo prepričljiv (denimo izgovor tipa "vozila je moja 90-letna babica", ali pa "moj znanec iz tujine"), potem se bo zelo verjetno debata nadaljevala na sodišču, kar pa lahko ni več poceni.

Svoje so povedali celo ustavni sodniki 

Prepir med policijo oziroma državo ter oglobljenimi posamezniki se je v enem primeru končal celo na ustavnem sodišču, ko sta pritožnika nasprotovala po njunem sporni ureditvi, češ da zakonodaja sili v ovajanje sorodnikov in drugih, ki so kršili predpise z lastnikovim vozilom, saj da je le v tem primeru mogoče uiti kazni. A ustavni sodniki so leta 2008 v tej točki ugotovili, da lastnik vozila prevzema tudi odgovornost zanj, zato je na njegovih ramenih predložitev dovolj trdnih dokazov, kje se je nahajal v spornem času. Hkrati sodišče ugotavlja, da to še ne pomeni, da aktualna zakonska ureditev sili v ovajanje kogarkoli.