"Saj tega pa jaz ne rabim," pravi marsikateri kupec v salonu, ko ima na razpolago izbiro kakšnega asistenčnega sistema. In že čez nekaj dni "pridela" na svojem novem avtu prvo buško.
Uporabnost asistenčnih sistemov je resda zelo odvisna od voznih navad, nekateri so bolj primerni za mesto oziroma za nižje hitrosti, drugi pridejo zares prav le na avtocesti. Vsekakor pa lahko ob pravilni uporabi vsak od njih olajša vsaj del poti in jo naredi udobnejšo ter varnejšo.
Začne se že na parkiriščih, saj so nepravilni premiki vozil med najpogostejšimi razlogi za nastanek prometnih nezgod in z njimi povezanimi škodnimi primeri. Nepazljivost pri opazovanju ovir, recimo stebrička ali betonskega korita, slaba preglednost, kje se gibljejo ostali udeleženci … Naše zavarovalnice merijo takšne primere v tisočicah, povprečna škoda, že ko nastane le udrtina ali praska na našem in drugem avtu, pa je med 300 in 400 evri, pravijo zavarovalniški podatki.
Da je njihovo število v porastu, ni nič čudnega, saj so v povprečju avtomobili v zadnjih letih še dodatno zrasli in s tem postali še manj pregledni, medtem ko parkirna mesta ostajajo takšna, kot iz časov bistveno manjšega in redkejšega voznega parka.
Poleg vseh teh malih trkov sodi še veliko izgubljenega časa in živcev za urejanje popravila, kaj bi bilo šele, če bi bil nekdo poškodovan? Pri hujšem trku, recimo v naletu na spredaj vozeče vozilo, kar je zelo pogost pojav v času prometne gneče, pa lahko hitro nastane gmotna škoda, ki se meri v tisočih evrov. Vse več je tudi nesreč zaradi nezbranosti, ko avto zapelje prek sredinske črte, ali pa se vozniki lotevajo menjavanja strani, ne da bi se prepričali, ali se jim kdo približuje od zadaj.
Če bi imeli omenjene škodne zneske v mislih ob nakupu avta, bi se gotovo še več ljudi odločalo za novodobne asistente, ki med vožnjo v različnih situacijah znajo pomagati. Vzvratna kamera, sistem samodejnega zaviranja, opozorilo na menjavo pasu … Težava je le, ker različne znamke to polje pokrivajo vsaka na svoj način, zato nekatere asistenčne sisteme uvajajo zelo počasi ali pa jih celo nimajo v ponudbi.
Tudi ljudska znamka je lahko zelo napredna
Primer znamke Kie dokazuje, kako je nekoč obrobna avtomobilska znamka danes ena najbolj aktualnih pri aktivnih sistemih za več varnosti in udobja na cesti. Ob poudarjanju dobrega razmerja med vložkom in dobljenim je njihova ponudba modelov samoumevno sledila zahtevam kupcev. To se je v zadnjem času izkazalo tudi pri skrbi za pasivno in aktivno varnost ter pri asistenčnih sistemih, a s to razliko, da znamka ne le sledi, temveč v marsičem celo vozi pred trendi pri ostalih znamkah.
Če je prvi Kiin model pet zvezdic po specifikaciji Euro NCAP dosegel leta 2007 (model ceed), pa ima deset let kasneje Kia prav vse svoje najbolj prodajane modele ovrednotene z maksimalnim izkupičkom zvezdic, čeprav so se vmes standardi neprimerljivo zaostrili.
Hkrati Kia sledi trendom pri različnih pripomočkih za dodatno udobje in dobro počutje potnikov od trenutka, ko sedejo za volan, pa ko ga na koncu vožnje zapustijo.
AEB, blind spot, lane keep assist, lane keep alert, cross-traffic alert, smart park assist … Marsikateri iskalec novega avta se izgubi v teh kraticah in tujkah, a gre za pripomočke, ki so na dolgi rok še precej koristnejši kot pa dizajn in velikost kolesnih platišč. Zmotno je tudi prepričanje, da so asistenčni sistemi nekakšen luksuz, ki se pritiče le premijskim znamkam, saj jih kupci danes najdejo tudi pri tistih avtomobilih, ki nudijo največ vsebine za svoj denar.
Primer pomoči v stingerju in stonicu
Kaj konkretno zmore znamka Kia na polju asistence, dokazujeta dva najbolj aktualna modela - športna limuzina kia stinger in kia stonic, križanec vse bolj popularnega B razreda. Kia se očitno stvari ni lotila na vrat na nos zgolj s ciljem, da nek sistem ponudi, temveč za vsako tehnologijo stojijo ure in ure razvoja in natančnih testiranj v različnih scenarijih. Tudi zato je njihova prva skupna točka sistemov, da delujejo natančno takrat, ko jih voznik potrebuje.
Stinger kot najbolj prestižni Kiin avtomobil, ki se po zmogljivostih in udobju uvršča v premium razred, ponuja najširšo paleto pomagal, tako kot se pritiče zastavonoši. Del serijske opreme je sistem samodejnega zaviranja vključno s prepoznavo pešcev, pa sistem za držanje smeri ali zategovalniki varnostnih pasov. Po specifikaciji Euro NCAP je stinger dosegel zavidljivih 82 odstotkov za varnostne asistenčne sisteme. Dodatno je lahko opremljen s sistemom za prepoznavo mrtvih kotov, z radarskim tempomatom, s parkirnim asistentom za avtomatsko parkiranje, opozorilom na prečni promet, HUD zaslonom ...
A tudi manjši kia stonic je lahko prav dobro napolnjen z različnimi pomagali. Med drugim ima kia stonic sistem, ki preprečuje nenamerno prehajanje voznega pasu ali pa opozarja na mrtve kote. Prav tako zna samodejno prepoznati nevarnost naleta na objekt pred avtomobilom ali celo pešca. Lahko ma vgrajene tudi vse sodobne pripomočke za boj s parkirišči - vzvratno kamero, parkirne senzorje spredaj in zadaj, asistent za samodejno parkiranje, ki deluje enostavno, a zelo hitro, pa opozorilnik na prečni promet ...
Kratek vodič po zapletenem besednjaku asistence, ki jo Kia izvrstno obvlada
AEB oziroma avtomatsko zaviranje v sili s prepoznavo pešcev
Ena največjih pridobitev pri varnosti vozil v zadnjih letih. Avtomobil ob pomoči senzorjev spremlja dogajanje pred seboj. Če "opazi" oviro v obliki drugega vozila ali celo pešca, voznik pa še ni ukrepal, sistem AEB zvočno in vizuelno opozori voznika, naj zavira. Če voznik še vedno ne ukrepa, začne AEB zavirati kar sam - avto je sam od sebe sposoben preprečiti nalet v drugo vozilo ali celo pešca! Da je Kia na tem področju dejansko med boljšimi znamkami, je med drugim dokazal primerjalni slovenski PRIMA test pred naletno tarčo, ko se je model kia sportage izkazal z enim najbolj zmogljivih AEB sistemov na trgu.
Lane keep assist oziroma asistent za držanje smeri
Gre za naprednejšo obliko sistema, ki preprečuje, da bi voznik brez nakazovanja smeri s smerokazom oziroma pomotoma zapeljal na sosednji vozni pas. Lane keep assist deluje dvostopenjsko. Če opozarjanje z zvokom ali drgetom na volanu ne zadostuje, pomaga še z rahlim navorom na volanu, kar voznik začuti kot spodbudo, da naj avto usmeri nazaj proti sredini svojega voznega pasu. Na ta način je še posebej vožnja po avtocestah veliko varnejša.
Sign recognition oziroma prepoznava znakov
Gotovo se velikokrat sprašujete, kakšna je zares veljavna omejitev na odseku, po katerem vozite? Sem v coni 30 km/h? Se je naselje in omejitev 50 km/h že končalo? Ali je na tem delu avtoceste znižana na 100 km/h? Odgovore zna sistem za prepoznavo znakov, saj kamera na avtomobilu razbere znak za neko hitrostno omejitev in to prikaže na merilnikih pred voznikom.
Radarski tempomat oziroma adaptive cruise control
Večina tistih, ki so ga že uporabljal, trdi, da gre za enega najbolj udobnih in nujnih pripomočkov. Avto samodejno prilagaja hitrost vozilom pred seboj, zato je vožnja tako na avtocesti kot v počasnem prometu precej manj stresna.
Blind spot assist oziroma sistem za prepoznavo mrtvih kotov
Pomaga preprečevati napako, ko voznik, včasih tudi zaradi njegove slabše gibljivosti, ni dovolj pozoren na vozila v mrtvem kotu. Asistent s svetlobnim signalom opozori voznika, ko se od zadaj s strani približa drugo vozilo, če pa bi voznik kljub temu želel spremeniti vozni pas in bi s tem tvegal nesrečo, se oglasi še zvočni signal. Odličen pripomoček za avtocesto in mestne večpasovnice.
Smart park assist system oziroma pametni parkirni asistent
Vse večji in vse manj pregledni avtomobili nujno potrebujejo parkirne senzorje in vzvratno kamero, še boljši pa je pametni asistenčni sistem, ki vsa pomagala izkoristi za možnost avtomatskega parkiranja. Sodoben parkirni sistem zna ob minimalni pomoči voznika (ta mora le locirati prazno parkirno mesto, pritisniti tipko in upravljati z zavoro) sam vrteti volan in se izogniti vsem oviram.
Rear Cross-
Kia je ena prvih znamk, ki je množično vpeljala ta koristen sistem. Pomaga v primeru vzvratne vožnje, recimo iz parkirnega prostora, saj zaznava prečni promet in nanj pravočasno opozori voznika, da prepusti prednost.
Head-up display - projekcijski zaslon
Med vožnjo je ogromno stvari, ki odvračajo pozornost vozniku, ki bi moral neprestano spremljati cesto. Zato je pomembno, da so stikala in razni sistemi za upravljanje prilagojeni tako, da vozniku ni potrebno spuščati pogleda s ceste. Zelo prav pride tudi projekcijski zaslon, ki so ga najprej pričeli uporabljati piloti, da so bili lahko bolj osredotočeni na letenje, manj pa merilnike. Ideja v avtih je podobna - pred voznikom se na vetrobransko steklo projecirajo bistveni podatki o vožnji - hitrost, omejitve, podatki o navigaciji … Pogledovanje na klasične merilnike postane veliko redkejše.