Moderni dizelski motorji v avtomobilih so postali skupek zelo naprednih in delikatnih tehnologij. Za najboljšo učinkovitost takšnega vozila je potreben natančen nadzor pri pretoku dizelskega goriva skozi vbrizgalne šobe, in to pri izredno visokih delovnih tlakih. V zadnjih letih je prišla na trg nova generacija žarilnih svečk, ki so prevzele vlogo senzorjev, po drugi strani so nekateri proizvajalci velike spremembe naredili pri zniževanju kompresijskega razmerja.
Posebno poglavje so izpušni plini, ki morajo biti zaradi čim popolnejšega izgorevanja že ob izstopu iz prostora valjev kar najbolj čisti. Seveda kakršno koli nastajanje usedlin na notranjih delih modernega motorja, recimo na ventilih ali batih, ne pride v poštev, ker omejuje njegove zmogljivosti in skrajšuje življenjsko dobo oziroma lahko privede do velikih stroškov za popravilo.
Zaradi takšnih zahtev sodobnih dizlov je kakovostno gorivo izrednega pomena. Vsi se še spomnimo zgodb izpred 10 let, kako je gorivo slabe kakovosti (običajno iz balkanskih držav) pri takrat modernih dizelskih motorjih povzročalo velike težave in odpovedovanje vbrizgalnih šob, ki zaradi svoje delikatnosti preprosto niso bile kos gorivu. Dizelsko gorivo, ki ga danes dobimo na bencinskih servisih v Sloveniji, je načeloma primerne kakovosti za običajne vozne razmere, vendar pa morda še vedno premalo za polno izkoriščenost in zaščito sodobnih visoko zmogljivih dizelskih motorjev.
Uporabnik dizelska goriva po kakovosti najhitreje loči po zapisanem cetanskem številu, ki nam poenostavljeno pove, kako enostavno se gorivo, razpršeno znotraj valja, samovžge. Višje, kot je cetansko gorivo, lažje se dogaja samovžig in s tem delovanje dizelskega motorja. Še posebej v zimskem času je višje cetansko število pri dizlu zelo pomembno, saj se ohlajeno gorivo težje vžge.
Kategoriji 2 in 3, ki sodita v razred "klasike", imata zahtevano cetansko število 51 oz. 53. Za najbolj kakovostna razreda 4 in 5 mora biti cetansko število najmanj 55.
Tako kot bencinska goriva se tudi dizelska ločijo med sabo po petih različnih kakovostnih razredih, pri čemer je za kategorijo 1 zahtevano cetansko število najmanj 48, kategoriji 2 in 3, ki sodita v razred "klasike", pa imata zahtevano cetansko število 51 oz. 53. Za najbolj kakovostna razreda 4 in 5 pa mora biti cetansko število najmanj 55.
Med kategorijami dizelskega goriva pa so še druge občutne razlike, predvsem v gostoti in čistosti goriva. Eden od bistvenih pokazateljev kakovosti je vsebnost žvepla, ki je med poglavitnimi vzroki, da v motorju nastajajo usedline - več kot je žvepla, večja je možnost hromljenja motorja. Kategoriji 4 in 5 morata tako imeti kar petkrat manjšo vsebnost žvepla v primerjavi s kategorijo 3, ki je že sama po sebi neprimerljivo čistejša od najslabših dveh kategorij. Prav tako sme pri izgorevanju dizla najboljše kakovosti nastati desetkrat manj pepela kot pri recimo srednjemu kakovostnemu razredu.
"Višje cetansko število pomaga pri hitrejšem vžigu goriva in bolj učinkovitem gorenju."
OMV
Razlogi za nadstandardne lastnosti dizla se skrivajo že v sami pridelavi goriva. Pri družbi OMV kot edini v Sloveniji na 15 izbranih bencinskih servisih na slovenskem avtocestnem križu poleg goriva klasične kakovosti ponujajo tudi dizel visoke kakovosti. Tržijo ga pod blagovno znamko OMV MaxxMotion Diesel.
Kot pojasnjujejo, temu gorivu med pridelavo s posebnimi postopki in dodatki spremenijo molekularno strukturo ter mu s tem spremenijo lastnosti, ki omogočajo visoko cetansko število ter zelo nizke vsebnosti neželenih primesi. "Višje cetansko število pomaga pri hitrejšem vžigu goriva in bolj učinkovitem gorenju, povzroča pa manj hrupa med delovanjem motorja in pomeni boljšo energijsko učinkovitost goriva," pravijo pri OMV.
-20 stopinj po radiu ni -20 stopinj pod rezervoarjem
Pozimi pa je pri dizlu zelo pomembna še ena lastnost - odpornost proti izločanju parafina, ki se pospeši s padanjem temperature. Ob pospešenem izločamju kristali parafina ovirajo ali celo povsem preprečijo pretok goriva med rezervoarjem, filtrom in vbrizgalnimi šobami. "Zmrznjen" dizel v takšnih razmerah povzroči neprehodnost filtra za gorivo, zato motor obnemi. Takrat ni druge rešitve, kot da vozilo več ur "talimo" nekje na toplem.
Klasična goriva imajo v zimskem obdobju dodane aditive, ki preprečujejo izločanje parafina do temperaturne meje nekje okoli -20 Celzija. Vendar se v takšnih ekstremnih zimskih razmerah vozniki ne zavedajo, da so temperature, ki jih slišimo na radiu, merjene na višini vsaj enega metra, medtem ko je temperatura zraka prav pri tleh, kjer se nahaja rezervoar, še nekaj stopinj nižja - težave se zato lahko pričnejo pojavljati že pri "toplejšem" ozračju.
Pri OMV zatrjujejo, da je gorivo OMV MaxxMotion Diesel še posebej pripravljeno na ekstremne zimske razmere. Dokaz za to je certifikat neodvisnega verificiranega laboratorija na podlagi testov v hladni komori. Certifikat zagotavlja, da je OMV "super" dizel odporen celo na temperaturo -40 stopinj Celzija. Temu ne bi smela priti do živega niti najostrejša zima v alpskem okolju oziroma še tako dolgo parkiran avto ob smučišču.
dezurni@zurnal24.si
Si želite, da bi našli žensko za eno noč? Obiščite = = > www.3xDate.top
Papir prenese vse, analize,s katerimi manipulirajo bogati koncerni,so pa narejene točno po njihovih željah...
Po zapustitvi mojega prejšnjega dela pred 2 meseci, sem imel nekaj sreče, da sem izvedel o tej spletni strani, ki …