Ford je že tretjič predstavil novosti na sejmu World Mobile Congress (WMC), ki je v osnovi bolj namenjen mobilni telefoniji in drugim gedžetom. Kakšne so prednosti tega, da se predstavljate na tovrstnem, pravzaprav neavtomobilskem dogodku?

Za uporabnike mobilnih telefonov sta povezanost in interakcija zelo pomembni. Hkrati je to priložnost, da te uporabnike opazujemo ter spremljamo njihova vprašanja in vse, kar jih zanima – denimo konjska moč avtomobila in podobno. Mlajšo generacijo pa še posebno zanima, kako priti od točke A do točke B, ne da bi izgubili povezanost z družbenimi omrežji in spletom nasploh. Prav zato smo tu, da nagovorimo te uporabnike, ki jih v osnovi bolj zanima tehnologija kot klasični avtomobili.

In tako širite krog potencialnih kupcev?

Seveda. Opažamo, da se visok odstotek ljudi za nakup avtomobila odloča zaradi napredne tehnologije.

Kam pa nas pravzaprav peljejo tehnologije, kot je Sync?

Zanimivo je, da lahko v avtomobilski industriji nekako samo opazujemo, kam gre vsa ta napredna tehnologija, ter ji poskušamo slediti in jo vgraditi v svoja vozila. Pri nas je stvar dokaj preprosta – avto se vozi po cesti, naša osnovna naloga pa je, da je to čim varneje in udobneje. Ne domišljamo si, da lahko vplivamo na tehnološko industrijo.

Je možno, da v prihodnosti ne bomo več potrebovali voznika oziroma vozniškega izpita in bomo samo vtipkali želeno destinacijo, avto pa nas bo tja odpeljal sam?

To je aktualna diskusija o funkciji avtomatskega voznika. Pri Fordu nimamo neke vizije, da se bo to kdaj zgodilo, vidimo pa, da bi avtomatski voznik lahko nadomestil pravega v določenih razmerah – denimo če bi voznik zaspal – in v tem primeru gre bolj za zaščito voznika in potnikov. Dober tovrsten primer so tudi gneče oziroma prometni zastoji, pri katerih lahko preklopite na to funkcijo. Ko pa se vrsta sprosti, lahko krmilo vnovič prevzame pravi voznik. Ne trdimo, da se avtomobil nikoli ne bo popolnoma avtomatiziral, nimamo pa določene časovnice, kdaj oziroma ali se bo to zgodilo.

Foto: Izak Košir Direktor Fordovega raziskovalnega centra za Evropo Pim van der Jagt Fordov Sync ni popolnoma lokaliziran oziroma preveden v vse jezike – v slovenščino denimo ni. Imate to v načrtu?

Vsako leto to posodabljamo. Samo v Evropi je Sync na voljo v devetih jezikih, po svetu pa v 21. Konec koncev prodajamo avtomobile po vsem svetu, zato je seveda naš cilj to, da bi vsaka država oziroma jezik dobil svojo različico Synca. Morda ne ravno v vseh narečjih, želimo pa si pokriti vse večje jezike.

Kaj je v primerjavi s konkurenco Fordova prednost?

Ena od prednosti je posodabljanje. Imamo osem milijonov sistemov in okoli milijon smo jih posodobili. Imate eno različico, in ko je na trgu na voljo nova, jo lahko posodobite. Uporabniška doba današnjih avtomobilov je nekaj več kot deset let, tehnologije pa razvijajo okoli tri leta, zato je posodabljanje koristno, da uporabnik tehnološko ne zaostaja, vseeno pa lahko tehnologijo uporablja in priklopi denimo na najnovejši pametni mobilnik.

Mar to ne pomeni, da bodo ljudje raje posodabljali tehnologijo v starih avtomobilih, namesto da bi kupovali nove?

Ne, tega ne pričakujemo. Verjamemo, da bodo ljudje še naprej kupovali in menjavali avtomobile po istem kopitu kot zdaj.