Agencija za varnost prometa in Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani sta predstavila analizo prometnih nesreč v letih 2011 do 2017 na podlagi okoli 10.000 podatkov o udeležencih in okoliščinah. 

Raziskava, spisana na kar 600 straneh in s tem ena najbolj celovitih v Evropi, naj bi po besedah direktorja AVP Igorja Velova služila kot podlaga, da pristojne inštitucije osvetlijo in pripravijo ustrezne ukrepe za izboljšanje prometne varnosti v Sloveniji ter tako celovito pristopijo k reševanju omenjene problematike. Hkrati so preverili tudi, kako na stanje prometne varnosti vplivajo različni sprejeti ukrepi in preventivne akcije. 

Če bi se privezovali vsi vozniki osebnih avtomobilov, bi ohranili do 10 življenj na leto, imeli bi 35 manj hudo poškodovanih.

Če bi se privezovali oziroma uporabljali čelado vsi potniki, bi ohranili najmanj 4 življenja na leto, število hudo poškodovanih potnikov pa bi se zmanjšalo za najmanj 35 udeležencev na leto. 

Če bi za voznike osebnih in drugih avtomobilov ter motornih koles veljala popolna prepoved uživanja alkohola, bi ohranili od 15 do 20 življenj na leto.

Če bi z zmanjšali povprečne hitrosti za dva odstotka vsako leto, bi lahko ohranili do 7 življenj na leto.

Po besedah vodje raziskave Dragana Petrovca med ugotovitvami morda najbolj pade v oči ta, da bi se letno število mrtvih na slovenskih cestah zmanjšalo za sedem, če bi povprečno hitrost zmanjšali za dva odstotka. Prenagla vožnja je sicer prisotna pri okoli 40 odstotkih vseh prometnih nesreč v obravnavanem šestletnem obdobju.  

Drug zelo pereč problem, velikokrat povezan z napakami udeležencev, je alkohol. Kar 52 odstotkov voznikov, ki so povzročili prometno nesrečo, je vozilo pod vplivom alkohola. Pri tem skrbi podatek, da številne nesreče zakrivijo takšni vozniki, ki imajo v krvi še dovoljeno raven alkohola.

Glede na to, da v javnosti prevladuje prepričanje, da vozniki uporabljajo varnostne pasove, se zdi zgovoren tudi podatek, da kar okoli 40 odstotkov udeležencev hudih prometnih nesreč ni uporabilo varnostnega pasu. Statistična verjetnost, da se v prometni nesreči udeležen privezan voznik osebnega avtomobila smrtno ponesreči, znaša 0,1 odstotka, za neprivezanega voznika pa je verjetnost najhujše posledice 23-krat večja, znaša 2,3 odstotka.

Ne višina kazni, pomembna je njena učinkovitost

V raziskavi so po besedah Petrovca analizirali tudi zakonodajo, pri čemer so ugotovili, da se kazni za prometne prekrške pri nas v zadnjih letih skokovito zvišujejo (v primerjavi z Nemčijo smo po raziskavi za obdobje 2009-2011 petkrat strožji), pri čemer se postavlja vprašanje, ali je to smiselno. "Za kazniva dejanja in nasploh kriminaliteto namreč velja, da preventivno ne deluje toliko višina kazni, ampak zanesljivost, da bo kazen izrečena in da bo izrečena hitro," je dejal.

Problematika, ki ji bo v prihodnje potrebno posvetiti posebno pozornost, zadeva tudi oglaševanje avtomobilskih proizvajalcev, ki v svojih sporočilih pogosto izpostavljajo ravno tiste lastnosti vozil, ki so v prometu najbolj prepovedane in škodljive. Na tem področju bo morala tako avtomobilska industrija kot tudi vsi ostali narediti ključne korake v smeri spodbujanja varne vožnje, menijo pri AVP.

dezurni@zurnal24.si