Evropska unija v okviru ambicioznega načrta za klimatsko nevtralnost Green Deal od proizvajalcev avtomobilov zahteva, da do leta 2035 dosežejo ničelne izpuste ogljikovega dioksida. To efektivno pomeni prepoved prodaje bencinskih in dizelskih vozil. Vendar pa je odločitev naletela na nasprotovanje predvsem v Nemčiji, ki je zagrozila, da je ne bo podprla, če ne bo sprejeta izjema za vozila, ki delujejo na okoljsko nevtralna sintetična goriva.

Električni avtomobili Električni avtomobili: Diplomati v Bruslju besnijo

Goriva, ki jih proizvajajo s pomočjo elektrike in jih imenujemo tudi sintetična goriva, so po kemični sestavi v osnovi enaka konvencionalnim gorivom, ki jih sicer uporabljamo v motorjih z notranjim zgorevanjem. Medtem, ko fosilna goriva med rafiniranjem in zgorevanjem povzročajo izpuste toplogrednih plinov,se pri proizvodnji e-goriv uporablja elektriko za izločanje vodika iz vode. Tega se potem z ogljikovim dioksidom iz zraka veže v tekočine ali pline z verigami iz ogljikovodikov, ki so po sestavi podobni bencinu, dizlu ali metanu.

Ogljično nevtralna?

Prednost e-goriv je, da veljajo za ogljično nevtralna. Med njihovo proizvodnjo se namreč iz zraka izloči toliko ogljikovega dioksida, kot se ga med zgorevanjem izloči v zrak. Vendar pa to velja le v primeru, če se za proizvodnjo e-goriv uporablja elektriko iz obnovljivih virov, denimo iz sončnih ali vetrnih elektrarn. Z njihovo uporabo bi lahko zato zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida v panogah, ki trenutno uporabljajo konvencionalna goriva.

Foto: Žurnal24 cisterna, gorivo, francija

Med njimi so tudi obstoječa motorna vozila s termičnimi motorji. Ker so e-goriva po sestavi podobna fosilnim, je za njihovo distribucijo primerna že obstoječa infrastruktura, kar pomeni, da njihova uporaba ne bo zahtevala dodatnih stroškov za logistiko.

Problem proizvodnje e-goriv je v tem, da pridobivanje vodika z elektrolizo vode in proizvodnja samih goriv zahteva veliko elektrike. Današnji postopki so neučinkoviti in dragi, saj v najboljšem primeru v gorivo pretvori polovico elektrike. Pri ameriški neprofitni organizaciji International Council of Clean Transport so izračunali, da bo do leta 2030 proizvodnja litra e-goriva stala okrog 3 do 4 evre. To je veliko manj od današnjih pet evrov, kot so izračunali pri nemški energetski agenciji  Dena, vendar še vedno veliko več, kot stane proizvodnja fosilnih goriv.

Ne bo jih dovolj

V vsakem primeru e-goriv v naslednjem desetletju gotovo še ne bo dovolj za vse potrebe. Pri okoljski lobistični skupini Transport&Environment so izračunali, da bo do leta 2035 lahko na alternativna goriva vozilo le dobra 2 odstotka evropskih avtomobilov. Poleg tega tudi zgorevanje e-goriv ne bo brez stranskih produktov, ki bodo še naprej onesnaževali zrak.

Kdo je proti? Zadnji branik pred pokopom motorjev na notranje zgorevanje

Poskuse z e-gorivi so že izvedli v prometnih sektorjih, ki jih bo težko elektrificirati. Pri nizozemskem letalskem prevozniku KLM so avgusta 2021 izvedli polete, pri katerih je motorje deloma poganjal sintetični kerozin, ladjarsko podjetje  A.P. Moller-Maersk AS pa je za milijardo dolarjev kupilo šest velikih ladij, ki jih bo lahko poganjal sintetični metanol. Prevzeli naj bi jih leta 2025.

Foto: Profimedia Letalo polnjenje gorivo SAF

Sama proizvodnja sintetičnih goriv za osebne avtomobile pa je še v začetni fazi. Porsche AG je denimo investiral 75 milijonov evrov v HIF Global LLC, zagonsko podjetje, ki razvija goriva na osnovi elektrike. Pred nedavnim so v Čileju odprli tovarno, ki bo v prvi fazi na leto proizvajala 130.000 litrov e-metanola. Tako pridobljeno sintetično gorivo bodo uporabljali za pogon dirkalnih bolidov v seriji Porsche Mobil 1 Supercup in v demonstracijske namene v Porschejevih salonih po svetu. V prihodnosti pri HIF upajo, da bodo v Teksasu, Čileju in Avstraliji zgradili 12 tovarn e-goriv z letno kapaciteto okrog 150.000 sodčkov na dan. Kako malo je to, pove podatek, da so v ZDA leta 2021 na dan porabili 8,8 milijona sodčkov bencina.

Test Veliko potniško letalo prvič poletelo precej bolj trajnostno

Čemu si torej Nemčija, poleg nje pa tudi Italija, tako prizadeva za izjemo s sintetičnimi gorivi. Na ta način bi odložili slovo nekaterih njihovih bistvenih simbolov avtomobilske kulture, kakršen je denimo porsche 911. Uporaba sintetičnih goriv bi zagotovila tudi rešitev določenih delovnih mest v avtomobilski industriji, saj izdelava motorjev z notranjim zgorevanjem denimo zahteva več sestavnih delov, s tem pa tudi več delavcev, od proizvodnje elektromotorjev.